Kopanj je eden najlepših osamelcev na Slovenskem, njegova zanimivost pa je tudi studenček, ki izvira 10 m nad nivojem kraškega polja. Studenček ima stalno vodo, ki ne presahne niti v največji suši. V ljudskem izročilu mu pripisujejo čudodelne učinke za zdravje oči. Zavetnica studenčka je lurška Mati božja, katere kip se nahaja v majhni kapelici nad njim.
Slika v živo s Tabora Cerovo

odmevi logo

Navodila za dopisovalce

Cenik oglaševanja

Cenik novinarskega in ostalega dela

Rok za oddajo prispevkov in oglasov je 4. september 2017. Posredujete jih lahko na odmevi@grosuplje.si ali na grosupeljski.odmevi@gmail.com. Naslednja številka Grosupeljskih odmevov izide predvidoma 21. septembra.

 

DOSN 2015   2020   naslovnica

zlati kamen 2017

Mladim prijazna obcina logo

logo podlage2

cista krka

Grosuplje

altGrosuplje je upravno, gospodarsko in prometno središče občine. Od Ljubljane je oddaljeno 17 km in ima 7336 prebivalcev. Od leta 1817 je število prebivalcev močno naraščalo (leta 1909 je imelo naselje 365 prebivalcev).

Mestno naselje v zahodnem Dolenjskem podolju leži v severnem delu Grosupeljske kotline. Na zahodu ga omejujeta mokroten svet ob potoku Bičju in železniška proga iz Ljubljane, ki se tu razcepi, njena kraka pa vodita proti Kočevju in Novemu mestu. Na severu se vzpenja s smrekovim gozdom porasel Brinjski hrib (409m). Severno od avtoceste Ljubljana-Višnja Gora sta mestu priključeni nekoč samostojni naselji Perovo in Potok, vzhodno od struge Velikega potoka pa Jerova vas. Na vzhodu se dvigata nizek grič Kamna gorica (388m) in za njim na severu gozdnato sleme Drnovka (433m). Osrednji del naselja z župnijsko cerkvijo sv. Mihaela z gotskim prezbiterijem stoji na Cerkvenem hribu, upravno, gospodarsko, trgovsko in prometno središče pa je tam, kjer je nekdaj stala Stranska vas.

Zgodovinsko jedro nekdanje vasi je ležalo na levi strani Grosupeljščice med cesto Ob Grosupeljščici in iztekom Adamičeve. Sodobno Grosuplje se je razširilo s predelom Pod gozdom, ki ga najbolj vidno zaznamuje stavba zdravstvenega doma. Na zahodni strani se je pozidal nad Ljubljansko cesto Brinjski hrib in Oslica, pod Ljubljansko cesto pa je nastalo teniško igrišče z večimi hišami, na južnem delu pa Dvori. Med vzhodno Adamičevo, Cesto na Krko in železniško progo proti Novemu mestu se je pozidala Rožna dolina, med Župančičevo, Kolodvorsko in Partizansko pa Mrzle njive.

Skozi mesto teče potok Grosupeljščica, ki pa ima še tri druga imena: Veliki potok (v Veliki Stari vasi), Stari breg (v Jerovi vasi) in Dobravka (od mlina na Logu do Radenskega polja).

altViri Grosuplje prvič omenjajo leta 1136 kot last šentviške cerkve, kasneje je bil lastnik naselja stiški samostan. Prvi zapis imena je bil Groslupp (pozneje pa Grasslupp ali Grazlup). Samo ime Grosuplje ima kar 13 razlag imena Grosuplje, vendar se med seboj razlikujejo.

Grosuplje je dobilo svojo prvo železnico 17. septembra 1893 (na kar nas spominja tudi grosupeljski krajevni praznik). Prva železnica je potekala na progi proti Kočevju, leto pozneje pa še do Novega mesta. V bližini železniške postaje Grosuplje je danes postavljena muzejska lokomotiva, izdelana leta 1907 v Budimpešti, po Sloveniji pa je pričela voziti leta 1938. Grosuplje je dobilo prvo avtobusno zvezo z Ljubljano že pred vojno, redno primestno avtobusno zvezo pa leta 1971 (ko je avtobus pričel voziti vsako uro).

Še v 18. stoletju je bil Grosuplje majhen kraj, ki se je razvijal predvsem zaradi ugodne prometne lege. V 19. stoletju so v bližnji okolici poskušali urediti nasade hmelja, vendar se pridelovanje ni obneslo. V drugi polovici prejšnjega stoletja je Činkoletovo podjetje tu izdelovalo cikorijo, a je kmalu propadlo. Med letoma 1908 in 1945 je bila pri Ledererju tovarna usnja. Naselje se je začelo naglo razvijati po letu 1960, ko je Grosuplje postalo sedež občine. Začela se je graditev industrijskih obratov, zaradi močnega priseljevanja pa se je naglo večalo tudi število prebivalcev. Najpomembnejši industrijski obrati so takrat bili Black & Decker, ki je izdeloval električne aparate, tkalnica Motvoz in platno, Pekarna Grosuplje, Splošno mizarstvo, Kovinastroj in različni obrati Gradbenega podjetja Grosuplje.

Danes Grosuplje spada med najbolj razvite občine v Sloveniji. Kljub dokaj številnim in raznolikim delovnim mestom ter vedno večji trgovski in obrtni ponudbi je Grosuplje močno povezano z Ljubljano. Prav zaradi bližine Ljubljane so mnogi Grosupeljčani tam zaposleni in opravljajo svoje večje nakupe v tamkajšnjih trgovskih centrih. grosuplje 1

Iz Grosuplja prihaja dr. Franc Kos (1885- 1958) biolog in znanstvenik, ravnatelj Prirodoslovnega muzeja. Dr. Kos je leta 1938 v Nevljah pri Kamniku izkopal ostanke mamuta, ki so še zdaj razstavljeni v preddverju muzeja v Ljubljani. Dr. Kos je do leta 1931 živel v vili onkraj železniškega prehoda, na zemljišču med mlačevskima cestama.

V Grosuplju se je rodil tudi Vinko Žitnik (1903-1984), pesnik, ki opeva podobe nekdanjega patriarhalnega, kmečkega Grosuplja. Rodil se je Za gasilskim domom.

Prav tako je v Grosuplju ob Adamičevi stala rojstna hiša pesnice in pisateljice Ane Gale (1909-1944) in Jožeta Galeta, njenega brata (1913), režiserja znanih filmov o Kekcu.

Poleg že omenjenih prihaja iz Grosuplja še več znanih ljudi: politik Janez Janša, pisatelji Željko Kozinc, Goran Gluvić in Ivo Frbežar, etnolog dr. Boris Kuhar, telovadec Miro Cerar, kolesar Franci Škrlj, novinarji Edo Žitnik, Sašo Hribar in Bogi Pretnar.

Literatura in viri:

  • Kuhar, Boris, Jože Miklič, Jakob Müller in Stane Peterlin. 1995. Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
  • Oražem Adamič, Milan, Drago Perko in Drago Kladnik. 1996. Priročni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS d.d., Založništvo literature.
  • Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno prek: http://www.stat.si/.

Občina Grosuplje
Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje

© 2011 - 2016 Grosuplje, vse pravice pridržane. Izdelava Degriz.