Županovo jamo je leta 1926 odkril takratni šentjurski župan Josip Perme. O jami je sicer v svoji Slavi vojvodine Kranjske pisal že Janez Vajkard Valvazor, ki jo je opisal kot »lepotico dolenjskega kraškega sveta«.
Slika v živo s Tabora Cerovo

odmevi logo

Navodila za dopisovalce

Cenik oglaševanja

Cenik novinarskega in ostalega dela

Rok za oddajo prispevkov in oglasov je 4. september 2017. Posredujete jih lahko na odmevi@grosuplje.si ali na grosupeljski.odmevi@gmail.com. Naslednja številka Grosupeljskih odmevov izide predvidoma 21. septembra.

 

DOSN 2015   2020   naslovnica

zlati kamen 2017

Mladim prijazna obcina logo

logo podlage2

cista krka

Praproče pri Grosupljem

Praproče pri Grosupljem štejejo 50 prebivalcev in so del krajevne skupnosti Grosuplje. Od Grosuplja so oddaljene 1 km.

Zahodno od vasi Spodnje Blato je ob železniški progi Ljubljana-Novo mesto vas Praproče, nekoč imenovana Lichtenberg, z istoimensko graščino, ki se omenja že od leta 1243. Tu sta se rodila pisatelj Louis Adamič (1898 – 1951) in agronom France Adamič (1911). V vasi stoji graščina Praproče.

V vasi je spominski muzej Louisa Adamiča, pravzaprav njegova rojstna hiša. Graščina Praproče se v listinah omenja že od 13. stoletja dalje in je zamenjala kar nekaj lastnikov (Rajmund Lichtenberški, Stiški samostan, Taufferji, Leonhard Meharič, Sigfrid Pour, knez Poligranc in nazadnje Janez Adamič). Janez Adamič je imel 13 otrok, tretji je bil Alojz (1898-1951), znani ameriški pisatelj, enajsti France, kmetijski strokovnjak in pisatelj, četrta pa Ana, mati dramskega igralca Andreja in arhitekta Zineta Kurenta.

Petnajstletni Lojze je odšel v ZDA in po opravljanju različnih poklicev postal poklicni književnik. Objavil je 13 knjig, literarnih in publicističnih, v katerih prikazuje družbeno, narodno in politično problematiko nove pa tudi svoje stare domovine. Med vojno je odločno podpiral boj proti okupatorjem Slovenije. Kot vplivni publicist je postal informator oz. svetovalec predsednika ZDA za Jugoslavijo. Prvi je popisal Titovo življenje in novo Jugoslavijo v knjigi Orel in korenine, ki je bila tudi povod za njegovo smrt, našli so ga ustreljenega v zažgani hiši - kljub temu, da je pisal v angleškem jeziku, je ostal vedno navezan tudi na Slovenijo.

Literatura in viri:

  • Kuhar, Boris, Jože Miklič, Jakob Müller in Stane Peterlin. 1995. Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
  • Oražem Adamič, Milan, Drago Perko in Drago Kladnik. 1996. Priročni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS d.d., Založništvo literature.
  • Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno prek: http://www.stat.si/.

Občina Grosuplje
Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje

© 2011 - 2016 Grosuplje, vse pravice pridržane. Izdelava Degriz.