Na Kopanju stoji cerkev Marije Vnebovzete, ob njej pa se nahaja župnišče, v katerem je nekaj let otroštva preživel dr. France Prešeren. Njegov stric Jožef, vaški kaplan, je Franceta, preden je šel desetleten v šolo, vzel k sebi za pastirja. Mlademu Francetu je bila v veliko veselje bogata stričeva knjižnica, iz katere je jemal knjige, da jih je bral tudi na paši. France se je na Kopanju naučil brati in pisati.
Slika v živo s Tabora Cerovo

odmevi logo

Navodila za dopisovalce

Cenik oglaševanja

Cenik novinarskega in ostalega dela

Rok za oddajo prispevkov in oglasov je 4. september 2017. Posredujete jih lahko na odmevi@grosuplje.si ali na grosupeljski.odmevi@gmail.com. Naslednja številka Grosupeljskih odmevov izide predvidoma 21. septembra.

 

DOSN 2015   2020   naslovnica

zlati kamen 2017

Mladim prijazna obcina logo

logo podlage2

cista krka

Škocjan

altŠkocjan šteje 88 prebivalcev in je del krajevne skupnosti Škocjan. Od Grosuplja je oddaljen 10,5 km.

Razloženo naselje z gručastim jedrom leži v Turjaški pokrajini, na razgibanem dolomitnem površju, vzhodno od kopaste Gore (748m) in severno od hriba Kraja (640m). Na severovzhodu se nad zakraselo uravnavo dvigajo hribi okrog Limberka (687m). Jedro vasi je okrog prenovljene župnijske cerkve sv. Kancijana, razloženi del pa leži ob cesti Velike Lipljene-Turjak.

Pri vasi je več izvirov, voda iz njih pa kmalu ponikne. Škocjan je bil leta 1200 sedež pražupnije. V času reformacije so se sem zatekali protestantski pridigarji, med njimi tudi Jurij Dalmatin (1547-1589). V bližini vasi so arheologi našli gomile iz halštatske dobe.

Naselje se je med letoma 1955 in 1992 imenovalo Staro Apno. Ime Škocjan je dobilo po cerkvi, ki je posvečena sv. Kancijanu, slovensko Kocijanu.

Od tu je doma Josip Pavšič (1844- 1895), glasbenik in skladatelj. V Škocjanu je bila verjetno že v začetku 11. stoletja ustanovljena duhovnija; pri podiranju stare cerkve so našli kamen z letnico 1006.

Literatura in viri:

  • Kuhar, Boris, Jože Miklič, Jakob Müller in Stane Peterlin. 1995. Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
  • Oražem Adamič, Milan, Drago Perko in Drago Kladnik. 1996. Priročni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS d.d., Založništvo literature.
  • Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno prek: http://www.stat.si/.

Občina Grosuplje
Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje

© 2011 - 2016 Grosuplje, vse pravice pridržane. Izdelava Degriz.