Tabor Cerovo je bil zgrajen konec 15. stoletja na razgledni vzpetini. Obzidje okoli cerkvice sv. Nikolaja so zgradili okoliški kmetje, da bi se zavarovali pred turškimi vpadi na slovensko ozemlje.
Slika v živo s Tabora Cerovo

odmevi logo

Navodila za dopisovalce

Cenik oglaševanja

Cenik novinarskega in ostalega dela

Rok za oddajo prispevkov in oglasov je 4. september 2017. Posredujete jih lahko na odmevi@grosuplje.si ali na grosupeljski.odmevi@gmail.com. Naslednja številka Grosupeljskih odmevov izide predvidoma 21. septembra.

 

DOSN 2015   2020   naslovnica

zlati kamen 2017

Mladim prijazna obcina logo

logo podlage2

cista krka

Šmarje-Sap

Šmarje-Sap šteje 1572 prebivalcev in je del krajevne skupnosti Šmarje-Sap. Od Grosuplja je oddaljen 4 km. Smarje Sap FPZ_9766

Urbanizirano, v osnovi obcestno naselje v skrajnem zahodnem delu Dolenjskega podolja leži na severnem vznožju Boršta (okrog 400m) in Mačke (397m). Severno od njega tečeta avtocesta Ljubljana-Višnja Gora in železniška proga Ljubljana–Grosuplje, nad njima pa se na severu dvigajo vzpetine Vrhovka (465m), Pirčev hrib (492m) in Magdalenska gora (504m). Potok Zacurek priteče s severa in ponikne med cesto in železniško progo.

Naselje je nastalo z združitvijo prej samostojnih naselij Šmarja in Sapa leta 1961, kasneje se jima je priključila še vas Razdrto. Zaradi številnih novih hiš se je naselje zelo povečalo. Večina krajanov je zaposlena v Ljubljani. Jedro kraja je ob stari cesti Ljubljana-Grosuplje. V osnovi romanska, danes barokizirana župnijska cerkev Marijinega rojstva se omenja že leta 1228. Okoli nje je bil v času turških vpadov močno utrjen tabor. Od obzidja je viden samo še Turnček, dvonadstropna stavba na severozahodni strani cerkve, pomemben in dragocen zgodovinski in arhitekturni spomenik. Na Magdalenski gori so našli halštatsko gradišče, pri Šmarju pa več rimskih grobov.  Smarje Sap FPZ_9815

V Šmarju-Sapu je bilo rojenih ali je živelo kar nekaj pomembnih umetnikov ali znanstvenih ustvarjalcev: Jožef Ambrožič (1737- 1787), rojen v Šmarju, organist in učitelj, pisec ljudskih cerkvenih pa tudi osebnih priložnostnih pesmi; Konard Črnologar (1860- 1904) učitelj v Šmarju in konservator, umetnostni in splošni zgodovinar; Maks Furijan (1904- 1993) od leta 1966 je živel v Šmarju, gledališki, filmski in radijski igralec; Matevž Kračman (1773- 1853), rojen v Sapu, organist in pesnik; Ivan Lah (1881 1983) otroštvo in mladost preživel v Šmarju, srednješolski profesor, pisatelj in publicist; Metod Mikuž (1909- 1982) v Šmarju je preživel otroštvo, univerzitetni profesor, zgodovinar; Stane Mikuž (1913- 1985), rojen v Šmarju, kjer je preživel tudi del mladosti, univerzitetni profesor, umetnostni zgodovinar; Janez Perovšek (1921- 1994), rojen v Šmarju, inž. kmetijstva, politik, pisatelj in publicist, njegova partizanska pesem »Janez, kranjski Janez« je ponarodela; Stanko Svetina (1888- 1919), rojen na Razdrtem, pisatelj in prevajalec; Jože Žitnik (1906- 1973), rojen v Šmarju, kirurg, pionir slovenske onkologije.

Literatura in viri:

  • Kuhar, Boris, Jože Miklič, Jakob Müller in Stane Peterlin. 1995. Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
  • Oražem Adamič, Milan, Drago Perko in Drago Kladnik. 1996. Priročni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS d.d., Založništvo literature.
  • Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno prek: http://www.stat.si/.

Občina Grosuplje
Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje

© 2011 - 2016 Grosuplje, vse pravice pridržane. Izdelava Degriz.