Tabor Cerovo je bil zgrajen konec 15. stoletja na razgledni vzpetini. Obzidje okoli cerkvice sv. Nikolaja so zgradili okoliški kmetje, da bi se zavarovali pred turškimi vpadi na slovensko ozemlje.
Slika v živo s Tabora Cerovo

odmevi logo

Navodila za dopisovalce

Cenik oglaševanja

Cenik novinarskega in ostalega dela

Rok za oddajo prispevkov in oglasov je 4. september 2017. Posredujete jih lahko na odmevi@grosuplje.si ali na grosupeljski.odmevi@gmail.com. Naslednja številka Grosupeljskih odmevov izide predvidoma 21. septembra.

 

DOSN 2015   2020   naslovnica

zlati kamen 2017

Mladim prijazna obcina logo

logo podlage2

cista krka

Žalna

Zalna FPZ_0677Žalna šteje 338 prebivalcev in je del krajevne skupnosti Žalna.

Gručasto naselje v Dolenjskem podolju leži na severnem robu majhnega kraškega Žalskega polja. Na severu se dviga gozdnat hrib Stehan (467m) z zaselkom Prevalami. Večji del naselja leži na vzhodu okrog železniške postaje (Velika Žalna) na progi Ljubljana- Novo Mesto, manjši pa na zahodu okrog župnijske cerkve sv. Lovrenca iz 17. stoletja (Mala Žalna). Na jugu se dviga Brezje (420m). K Žalni sodi še del zaselka Na Šoli ob cesti Grosuplje- Krka. Večina prebivalcev je zaposlena v Ljubljani in v bližnjem Grosuplju.

Osnovna šola v Žalni je bila ustanovljena leta 1867. Pred tem so poučevali dvakrat na teden v Osmukovi hiši ali na farovškem podu. Pozneje so zgradili šolo neposredno ob farovžu na cerkveni zemlji. Postavljena je bila na precej mokrih tleh, zato so se odločili za gradnjo nove šole. Leta 1908 je bila zgrajena nova šola, kjer Podružnična šola Žalna stoji še danes. Istega leta so Lučani hoteli svojo šolo. Zaselek, kjer naj bi bila šola, se danes imenuje Na šoli. Po daljšem dogovarjanju so se le odločili za skupni žalski okoliš, kamor je spadala tudi Gatina. Med vojno je bila šola sicer požgana, vendar pa so jo zadovoljivo obnavljali in vzdrževali vse do leta 2006, ko so objekt porušili. Otvoritev nove Podružnične šole Žalna je bila leta 2008. Gre za moderno, sodobno šolo, ki nudi prostore in opremo za nemoteno vzgojno izobraževalno delo. Zalna DSC_4998

Stara šola je bila do druge svetovne vojne posvetno-kulturni dom, po drugi svetovni vojni pa so bila v njej stanovanja. Leta 1994 je bila zgradba popolnoma neuporabna in so jo podrli. Kulturni dom pa je bil zgrajen v Veliki Žalni v sklopu zadružnega doma, v katerem so trgovina, bife, stanovanje, krajevni in gasilski prostori ter dvorana, ki lahko sprejme približno 300 gledalcev.

V Žalni stoji tudi Cerkev sv. Lovrenca. Najstarejši zapis o cerkvi do zdaj je najden v stiškem urbarju leta 1662, vendar je bila cerkev verjetno zgrajena precej prej. Po ukazu cesarja Jožefa II. o prilagoditvi cerkvenih meja deželnim je leta 1787 postala samostojna lokalija. Sedanjo obliko je cerkev dobila v letu 1858. Leta 1911 so zvonik dvignili za eno nadstropje, v zadnjih letih pa je bila cerkev skoraj v celoti obnovljena, prav tako večina njene notranje opreme. Ob cerkvi je starejše župnišče, ki je po arhitekturni zasnovi zanimiva stavbna dediščina.
Iz rimskega obdobja je bil najden nagrobni kamen, ki je sedaj vzidan v žalsko cerkev. Južno od Žalne so odkrili rimske grobove. Ime Žalna se pojavi že leta 1300 (kot Shelein).

Literatura in viri:

  • Kuhar, Boris, Jože Miklič, Jakob Müller in Stane Peterlin. 1995. Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
  • Oražem Adamič, Milan, Drago Perko in Drago Kladnik. 1996. Priročni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS d.d., Založništvo literature.
  • Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno prek: http://www.stat.si/.

Občina Grosuplje
Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje

© 2011 - 2016 Grosuplje, vse pravice pridržane. Izdelava Degriz.