Kopanj je eden najlepših osamelcev na Slovenskem, njegova zanimivost pa je tudi studenček, ki izvira 10 m nad nivojem kraškega polja. Studenček ima stalno vodo, ki ne presahne niti v največji suši. V ljudskem izročilu mu pripisujejo čudodelne učinke za zdravje oči. Zavetnica studenčka je lurška Mati božja, katere kip se nahaja v majhni kapelici nad njim.
Slika v živo s Tabora Cerovo

odmevi logo

Navodila za dopisovalce

Cenik oglaševanja

Cenik novinarskega in ostalega dela

Rok za oddajo prispevkov in oglasov je 11. april 2017. Posredujete jih lahko na odmevi@grosuplje.si ali na grosupeljski.odmevi@gmail.com. Naslednja številka Grosupeljskih odmevov izide predvidoma 24. aprila.

 

zlati kamen 2017

Mladim prijazna obcina logo

logo podlage2

 

cista krka

NE SPREGLEJ!

 
 
 
Cerkev Marijinega rojstva v Šmarju – Sapu (TURENČEK)
 
Cerkev Marijinega rojstva v Smarju SapuCerkev Marijinega rojstva v Šmarju – Sapu je najstarejša župnijska cerkev v občini Grosuplje. Njena prva omemba v listinah sega v leto 1228, po prepričanju nekaterih zgodovinarjev pa naj bi bila župnija Šmarje ustanovljena že leta 1058. Zgrajena je v stilu romanske triladijske bazilike. Konec 15. stoletja je cerkev dobila nove oboke in prezbiterij. V cerkvi so ohranjene gotske poslikave in freske Štefana Šubica. Cerkev z obzidjem je služila kot protiturški tabor, od katerega je viden samo še en stolp, imenovan Turenček.
 
 

Cerkev sv. Kancijana (Primož Trubar)
 
Vas Škocjan je dobila ime po zavetniku škocjanske cerkve sv. Kancijanu. Odkritje halštatskih gomil priča o zelo zgodnji poselitvi kraja. V času rimskega imperija je mimo mogočne utrdbe potekala rimska cesta. Ob prezidavi stare cerkve so našli kamen z vklesano letnico 1006. Takrat naj bi tu stala romanska cerkvica. Bližnji turjaški grad je imel močan vpliv na razvoj kraja. Že leta 1260 so tu Turjačani ustanovili župnijo, ki je obsegala današnje fare Turjak, Rob in Rašico.

Leta 1508 je bil v škocjanski cerkvi krščen Primož Trubar. Med znamenitejše prebivalce Škocjana sodi gotovo protestantski duhovnik in jezikoslovec Jurij Dalmatin, ki je bil upravnik župnije v letih 1585 in 1589. Tu je pokopana hči Primoža Trubarja - Dalmatinova žena. V škocjanski cerkvi so pokopavali tudi člane turjaške grofovske družine Auerspergov, vendar so jih kasneje premestili na turjaško pokopališče.

 

 
Cerkev sv. Mihaela Grosuplje
 
Cerkev sv. Mihaela se nahaja na griču sredi mesta Grosuplje. Pisni viri jo prvič omenjajo leta 1305. Poleg nje je bila leta 1972 zgrajena prva moderno oblikovana cerkev v Sloveniji, ki je prav tako posvečena sv. Mihaelu. Zunanja oblika spominja na ladijski trup. Posebnost cerkve je tudi mozaik Kristusa Odrešenika, ki ga je izdelal pater Marko Ivan Rupnik.
 
 
 
Cerkev sv. Magdalene
 
Dobro ohranjeno prazgodovinsko naselje z umetno narejenimi terasami in obrambnimi nasipi, veliko število rodovnih gomil, pestra zgodovina arheoloških raziskav in bogate arheološke najdbe uvrščajo Magdalensko goro med najbolj znana arheološka najdišča v Sloveniji. Na vrhu Magdalenske gore, na mestu akropole nekdanjega gradišča, stoji Cerkev svete Magdalene, zgrajena v kmečkem gotskem slogu.
 
 
 
Cerkev sv. Petra in Pavla na Spodnji Slivnici
 
Cerkev sv. Petra in Pavla na Spodnji Slivnici je objekt izjemnih kulturnih in zgodovinskih vrednot. Nesporno kvaliteto cerkve predstavlja zvezdasto obokan gotski prezbiterij s tremi dekorativno poslikanimi okenskimi odprtinami na stranicah ter z več plastmi delno odkritih fresk, datiranih okrog leta 1530.

 

Cerkev sv. Martina na Velikem Mlačevem
 
Cerkev sv. Martina na Velikem Mlačevem se glede na zasnovo postavlja v čas gotike, saj jo pisni viri prvič omenjajo že leta 1331.  Prenovljena je bila v dobi baroka. Izjemnega pomena je cerkvena oprema, glavni črno-zlati oltar iz leta 1716 in oba stranska oltarja iz prve polovice 18. stoletja. V ladji cerkve so grobnice z nagrobnimi ploščami grofovske družine Blagaj, ki je bila takratni lastnik graščine Boštanj.
 
 
 
Mestna knjižnica Grosuplje
 
Mestna knjiznica GrosupljeMestna knjižnica Grosuplje je osrednja knjižnica za območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Začetki knjižničarstva segajo v čas pred drugo svetovno vojno. V letu 2007 je Grosuplje dobilo novo knjižnico, ki je uvrščena med najlepše knjižnične zgradbe Evrope, arhitekta pa sta za obnovo stare hiše z modernim prizidkom leta 2007 prejela Plečnikovo medaljo.
 
 
 
Muzej čebelarske kulturne dediščine v Šmarju - Sapu
 
Muzej cebelarske kulturne dediscineV muzeju čebelarske kulturne dediščine v Šmarju – Sapu je zbrana številna čebelarska literatura od leta 1700 do danes. Predstavljeni so veljaki slovenskega čebelarstva, trgovci s čebelami in panjske končnice. Bogata zbirka obsega vse tipe panjev, različne vrste točil, čebelarsko orodje in pripomočke, ki so jih naši predniki uporabljali v preteklosti.
 
 
 
Muzejska lokomotiva
 
Grosuplje je dobilo svojo prvo železnico 17. septembra 1893. Prva železnica je potekala na progi proti Kočevju, leto pozneje pa še do Novega mesta. V bližini železniške postaje Grosuplje je danes postavljena muzejska lokomotiva, izdelana leta 1907 v Budimpešti, po Sloveniji pa je pričela voziti leta 1938.
 
 

G
rosuplje – mesto kipov
 
Mesto kipovV letu 2004 se je pričel projekt »Grosuplje – mesto kipov«. Od takrat se vsako leto v drugi polovici avgusta odvijajo kiparski simpoziji pod gradom Boštanj. Tu se zberejo uveljavljeni kiparji, ki kiparijo v kamnu. Ob koncu simpozija so vsi kipi razstavljeni na izbranih mestih in slovesno predani meščanom Grosupljega. V treh letih je bilo izdelanih 19 kipov, ki krasijo mesto Grosuplje in okolico.
 
 
Brv ljubezni
 
Brv ljubezniV centru Grosupljega robove Grosupeljščice povezuje lesena brv. Vendar ne gre za navadno brv, prostor, ki smo ga z namestitvijo te brvi »iztrgali« potoku, piše zgodbe o srečevanju in povezovanju. Tisti najbolj zaljubljeni pa lahko na brv ljubezni pripnejo tudi svojo ključavnico in s tem dejanjem svojo ljubezen »zaklenejo« za večno.
 
 
 
Brv prijateljstva
 
Brv prijateljstva je nameščena na meji med sosednjima občinama Grosuplje in Škofljica ter tako povezuje urejeno sprehajalno površino dveh prijateljskih občin. Občina Grosuplje želi biti varna, zelena in povezana občina, prav zadnje pa pooseblja tudi brv prijateljstva – njeno odprtost, povezanost, željo po sodelovanju in prijateljstvu z vsemi.
 
 

Zgodovinski pralni stroj
 
Vodni izvir, ki se nahaja v dolu, zahodno od vasi Velike Lipljene, je nekdaj služil kot počivališče in napajališče za živali ob poti proti Turjaku in kot vaško perišče. V letu 2009 je izvir dobil novo podobo. Izvir ima sedaj zidano oblogo z zbiralnikom vode in koritom ter tremi originalnimi perilniki.
 
 

Stari grad nad Čušperkom
 
Stari grad nad Čušperkom, zgrajen v 12. stoletju, sodi med najstarejše gradove na Slovenskem. Na gradu je bilo deželno sodišče, ki je imelo veliko sodno pristojnost. Po nekajkratnih kmečkih uporih in velikem potresu so Turjačani v 17. stoletju zgradili nov grad v Čušperku. Stari grad je viden samo še po nekaj ostankih sten gradu, medtem ko je od novega gradu ostala cela samo kapela Matere božje.
 
 

Gradič Praproče
 
Gradič Praproče je nastal v 13. stoletju. Skozi stoletja je zamenjal veliko lastnikov, z njimi pa tudi svojo obliko. Valvasor je poslopje upodobil kot enonadstropni dvorec. Kmalu zatem so ga temeljito prezidali in spremenili v čudovito baročno rezidenco s štirimi okroglimi stolpi na vogalih. Tloris gradu je imel obliko črke E. Močan potres leta 1895 je uničil osrednji del zgradbe, tako da danes lahko vidimo samo stranski poslopji nekdanje graščine.
 
 

Gradiček Brinje
 
Gradiček Brinje je nastal kot dopolnilna zgradba ob mlinu Brinje. Mlin Brinje je najstarejši vodni mlin na Slovenskem. Zgrajen je bil v 16. stoletju, nekoliko kasneje pa so za mlinom zgradili še gradič, saj je bil mlin v lasti graščakov. Iz Valvasorjeve upodobitve mlina v knjigi Slava vojvodine Kranjske je razvidno, da pritličje mlina ohranja prvotno podobo že več kot 300 let. Mlin je deloval vse do leta 1970. V teku so postopki za prenovo mlina v tehnični muzej mlinarstva.
 
 

Potok Bičje
 
Potok Bičje, po katerem je poimenovan rezervat, teče po dnu ravnice zahodno od mesta Grosuplje. Področje rezervata je neke vrste naravni zadrževalnik visokih voda, ki preprečuje poplave okoliških naselij in kmetijskih površin. Rezervat nudi življenjski prostor številnim redkim vrstam rastlin in živalim. Med zanimivejše močvirske rastline sodijo močvirski svišč, različne vrste kukavic in trstičje. Pester živalski svet sestavljajo ptiči, kačji pastirji, dvoživke ter raki jelševci.

Občina Grosuplje
Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje

© 2011 - 2016 Grosuplje, vse pravice pridržane. Izdelava Degriz.