Županovo jamo je leta 1926 odkril takratni šentjurski župan Josip Perme. O jami je sicer v svoji Slavi vojvodine Kranjske pisal že Janez Vajkard Valvazor, ki jo je opisal kot »lepotico dolenjskega kraškega sveta«.
Slika v živo s Tabora Cerovo

odmevi logo

Navodila za dopisovalce

Cenik oglaševanja

Cenik novinarskega in ostalega dela

Rok za oddajo prispevkov in oglasov je 9. maj 2017. Posredujete jih lahko na odmevi@grosuplje.si ali na grosupeljski.odmevi@gmail.com. Naslednja številka Grosupeljskih odmevov izide predvidoma 22. maja.

 

zlati kamen 2017

Mladim prijazna obcina logo

logo podlage2

 

cista krka

Zgodovinska dejstva

Izvor imena Grosuplje

Zgodovinski viri  razkrivajo, da se ime Grosuplje prvič pojavi davnega leta 1136, bilo je  zapisano kot GROSLUPP ali po Valvasorjevo Velike uplje.

Ime ima kar 13 razlag  in najbolj lahko verjamemo tisti, ki pravi, da je ime nastalo po pogrezljivem  kraškem svetu "grezopolje".

Grosupeljski hribi naseljeni že v haltštatski dobi

Izkopanine na  Koščakovem in Cerkvenem hribu kažejo, da je bilo območje Grosupljega naseljeno  že v halštatski dobi, približno 500 let pr.n.š.. Po severnem delu občine je  bila v času rimskega imperija speljana pomembna cesta, ki je povezovala  Akvilejo in Sirmij ob spodnji Savi v Vojvodini. Skoraj po isti trasi sedaj teče  vzhodni del avtoceste, imenovane Ilirika.

Srednji vek

Na višjih hribih so  ob srednjeveških cerkvicah in utrdbah zagoreli opozorilni kresovi. V te utrdbe  so spravili žito in druge jestvine. Ženske, otroke in ostarele ter nekaj živeža  in živine so poskrili v Ledenico v današnji Županovi jami in druge kraške jame,  ki jih tod ni tako malo.

Kljub nekaterim  prizadevanjem in utrjevanju so bili gradovi preslabo organizirani, da bi  zadovoljivo branili ljudi pred turško nevarnostjo. V osrčju Kranjske dežele, v  Škocjanskih hribih, v pokrajini, ki so ji vladali mogočni Turjačani, pa so pri  sv. Kancijanu v Škocjanu krstili Primoža Trubarja. Prav v tej cerkvi je bil nato  od 1585 do 1589 leta župnik Jurij Dalmatin. Prve knjige, ki so na Slovenskem  vzniknile v obdobju protestantizma, pa so temeljni kamni v prebujanju narodne  zavesti.

S priporočilom  stiških menihov o obrambi pred turško nevarnostjo so leta 1493 ob cerkvici sv.  Miklavža nad Cerovim zgradili obzidje in v utrdbi več prostorov za shranjevanje  živeža. Podobni kmečki tabori so bili tudi na Kopanju pri Veliki Račni, v  Šmarju ob cerkvi, na Železnici pri Škocjanu, morda tudi na Magdalenski gori in  še kje.

 

alt

Novejša zgodovina

Sicer pa se je  Grosuplje v zares pomembno cestno in železniško križišče razvilo v 19.stoletju.  Tedaj je bila leta 1869 zgrajena cestna povezava z dolino Krke, oziroma  Žužemberkom. Leta 1893 je bila prek Grosupljega zgrajena še železniška proga  Ljubljana - Kočevje, leto pozneje pa je prvi vlak iz Ljubljane skozi Grosuplje  odsopihal tudi v Novo mesto. Železnica je tem krajem prinesla hiter razvoj. V  tamkajšnje gostilne so začeli prihajati ljudje iz okolice, pojavile pa so se  tudi trgovine, ki so preprodajale tovorjeno blago in tržne presežke okoliških  kmetov.

Grosupeljčani in  okoličani so se večinoma ukvarjali s kmetijstvom, tovorništvom, mlinarstvom, pa  tudi usnjarstvom in opekarstvom. V okolici Šmarja so gojili tudi lan in  konopljo.

Po drugi svetovni  vojni se je naselje začelo hitro širiti in se je razvijalo v gospodarsko in  upravno središče, pa tudi v središče v samem fizičnem pomenu besede, saj se v  Grosuplje steka večina komunikacijskega omrežja.

 

Občina Grosuplje
Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje

© 2011 - 2016 Grosuplje, vse pravice pridržane. Izdelava Degriz.