10. tradicionalni jesenski pohod po Poti kulturne dediščine Šmarje - Sap
V soboto, 6. oktobra 2018, je v organizaciji Turističnega društva Šmarje - Sap potekal jubilejni že 10. tradicionalni jesenski pohod Po poti kulturne dediščine Šmarje - Sap. Pohodniki, domačini, občanke in občani, prišli pa so tudi iz Ljubljane in od drugod, smo se zbrali pred Družbenim domom Šmarje - Sap, nato pa se odpravili na 9 km dolgo pot, ki nas je tokrat vodila po obronkih nekdanje rimske ceste, ki je potekala skozi območje Šmarja - Sapa, mimo železnodobnega arheološkega najdišča Magdalenska gora do Podgorice, prijeten pohod pa smo zaključili s toplo malico v gostilni Slamar.
Na poti, pod Farovškem hribom, smo prisostvovali tudi slavnostnemu odprtju prenovljene informacijske točke št. 4 na Poti kulturne dediščine Šmarje - Sap.
Zbrane pohodnike, med katerimi sta bila tudi direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar in predsednik Krajevne skupnosti Šmarje - Sap Janez Pintar, pa predsednik Turističnega društva Šmarje - Sap Jože Grozde, ki je bil na poti tudi naš vodič, pridružil pa se nam je tudi župan dr. Peter Verlič, je na slovesnosti lepo pozdravila arheologinja Maja Bricelj, nato pa nas tudi nekoliko strokovno podkovala o rimskih cestah, ki so bile osrednja tema letošnjega pohoda.
Po dolini šmarski je dejansko potekala rimska javna cesta, ki je vodila iz Italije, v Panonijo in dalje na Balkan. Mestoma si dejansko lahko ogledamo posamezne odseke trase rimske ceste, ponekod so ohranjene kolesnice in kakšni novčki ali žebljički rimskih vojakov ali pa pohodnikov, ki so jih na cesti zgubili. Večkrat najdemo tudi posamezne rimske najdbe ali grobišča, ki so posredni dokaz. Rimljani so gradnji in vzdrževanju cest posvečali veliko pozornosti, saj so le dobre povezave omogočale tako ekonomski razcvet, nemoteno delovanje državne uprave, kot tudi obrambo v primeru vpadov sovražnikov. Ceste so bile rangirane, najpomembnejše so bile ravno javne ceste, ki jih je gradila država, sledile so vojaške, lokalne in zasebne ceste.
Ceste so bile grajene po utečenem sistemu, kar so na informativnih tablah na Tlakah in na Razdrtem tudi natančneje predstavili, opisali in prikazali tudi z ilustracijami. Posebej velja izpostaviti tudi to, da so ob javnih cestah ob gradnjah ali obnovah postavljali milnike. To so 2 m visoki, močni kamniti stebri, na katerih je bilo zapisano ime cesarja, ki je ukazal dela, in razdalja do naslednjega mesta ali poštne postaje, in sicer v rimskih miljah.
Poleg odkritih vozišč, drobnih najdb, ki so prikazane na informativni tabli pod Farovškem hribom, so pomembni indici tudi krajevna imena, kot sta Tlake in Razdrto, ki so indikator preteklih povezav.
Po propadu rimske državne uprave v našem prostoru je bil v 5. stoletju denarni pretok prekinjen, cestne mreže od takrat pravzaprav ni nihče več vzdrževal. Vendar pa so bile ceste prvotno tako odlično grajene in profesionalno trasirane, da kljub temu pogosto ostajajo najboljša povezava med dvema prometnima točkama. Kasnejše cestne trase so pogosto sovpadale z rimskimi, kar je v glavni meri posledica logike sledenja najugodnejšim terenskim razmeram, deloma pa tudi tradicionalnim potem. In prav na območju med Ljubljano in Vrhniko oz. Višnjo Goro je ta logika prostora, izogibanje močvirnemu barju, pa naravna vrata med Škofljico in Šmarjem - Sapom, prispevala k temu, da se trasa cestnih povezav od prazgodovine do danes ni bistveno spremenila.
Zbrane na slovesnosti je nagovoril tudi predsednik Turističnega društva Šmarje - Sap Jože Grozde, ob tej priložnosti pa se predvsem zahvalil občini, krajevni skupnosti in vsem, ki so kakorkoli prispevali k prenovi informacijske točke 4 na Poti kulturne dediščine Šmarje - Sap, ki je pravzaprav najbolj obiskana točka v Šmarju - Sapu, ne samo ko govorimo o Poti kulturne dediščine Šmarje - Sap, ampak ko govorimo o prijetnih sprehodih po Šmarju - Sapu nasploh. »Tukaj je res eden najlepših pogledov na začetek grosupeljske doline,« je še dejal.
»Tudi jaz vas vse prav lepo pozdravljam v svojem imenu, v imenu občine Grosuplje, in seveda, zelo sem vesel, da pot kulturne dediščine tlakuje pot razvoju turizma v naši občini,« pa je zbrane nagovoril tudi župan dr. Peter Verlič.
Začeli smo tako, kot se vedno začne. S turističnimi društvi, ki se znajdejo tako kot se. Ampak prav to je tista prava podlaga, srčnost, dobra volja, pozitivna energija. To potem pripelje do tega, da se rodijo ideje, za katere pa, če jih želimo spraviti v projekte, potrebujemo denar. S tem namenom smo ustanovili Medobčinski razvojni center občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje, ki mu je pred kratkim preko programa INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška uspelo pridobiti cca. 700.000 evrov nepovratnih evropskih sredstev za ureditev Krajinskega parka Radensko polje. Med drugim bomo pri izviru Šice uredili vstopno točko v krajinski park.
Župan nam je to omenil predvsem iz tega razloga, ker verjame, da ima veliko perspektive tudi Pot kulturne dediščine Šmarje - Sap, če ne zaradi drugega, že zaradi same Magdalenske gore. Najdba naj bi bila bogatejša kot v samem Hallstattu. »Tako da, mi na občini smo pozitivno naravnani, društva, kot je vaše, pa nas spodbujate,« je dejal župan in še povedal, da bomo turizmu v naslednjem mandatu namenili veliko več pozornosti. K temu je dodal, da se v naslednjem mandatu odpira tudi Mestni park Koščakov hrib, Športni park Grosuplje, tako kot Grosuplje bo tudi Šmarje - Sap dobilo svoj center, pri gasilskem domu, s poslovno stanovanjskim objektom in osrednjim trgom.
Župan je vsem zaželel prijetno nadaljevanje pohoda, preden pa smo se res ponovno podali na pot, so župan, direktor občinske uprave, predsednik Krajevne skupnosti Šmarje - Sap in predsednik Turističnega društva Šmarje - Sap zasadili lipo, ki nas bo vedno spominjala na ta lep dogodek, hkrati pa poleg informativne table lepo krasila informacijsko točko št. 4 na Poti kulturne dediščine Šmarje - Sap.
Video: Brane Petrovič