Grosuplje v znamenju slovenske besede, glasbe in domovine

 

V Družbenem domu Grosuplje je v četrtek, 22. oktobra 2026, zvečer potekala osrednja občinska prireditev Občine Grosuplje ob dnevu reformacije, na kateri je bil obeležen tudi dan suverenosti. Slavnostni koncert, ki sta ga v sodelovanju s Slovenskim sekstetom klarinetov, pripravila Kulturno društvo Škocjan in Občina Grosuplje, je obiskovalcem ponudil preplet klasične glasbe, slovenskega protestantskega izročila in domoljubnih pesmi. Med udeleženci sta bila tudi predsednica Zveze kulturnih društev Grosuplje Valentina Maver in podžupan Občine Grosuplje Janez Pintar.

 

V nagovoru je podžupan Janez Pintar poudaril pomen dneva suverenosti in dneva reformacije ter vrednot, ki ju praznika predstavljata. Slovenska samostojnost, jezik in kulturna dediščina so pomembni temelji narodne identitete, njihovo ohranjanje pa je odgovornost vseh generacij. Posebno mesto ima pri tem izročilo Primoža Trubarja, ki nas opominja na moč slovenske besede, pomen znanja in vztrajnost pri ohranjanju lastne kulture.

 

 

Večer se je začel s Händlovo skladbo Prihod kraljice iz Sabe, sledili pa sta slovenska in evropska himna. Slovensko himno Zdravljica je zapel Jaka Tozon, učenec tretjega razreda solo petja pri prof. Poloni Kopač Trontelj iz Glasbene šole Grosuplje, evropsko himno Oda radosti pa je izvedel Slovenski sekstet klarinetov.

 

V nadaljevanju je povezovalec koncerta Rok Godec spomnil na pomen obeh praznikov. Dan suverenosti, ki ga v Sloveniji zaznamujemo 25. oktobra, nas vrača v leto 1991, ko je Slovenijo zapustil še zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade. Dan reformacije pa poudarja pomen slovenskega jezika, pisane besede in znanja ter vlogo protestantskih piscev pri oblikovanju slovenske narodne zavesti.

 

Poseben poudarek večera je bil namenjen Primožu Trubarju, avtorju prvih slovenskih tiskanih knjig Katekizem in Abecednik, ki sta izšli leta 1550. Njegov znameniti nagovor »lubi Slovenci« je postal simbol začetkov slovenske knjižne besede in zavesti o skupni jezikovni pripadnosti.

 

Trubarjeva zgodba je še posebej blizu občini Grosuplje. Rodil se je na Rašici, krščen pa je bil leta 1508 v cerkvi sv. Kancijana v Škocjanu, ki je danes del Občine Grosuplje. S tem krajem je povezan tudi Jurij Dalmatin, ki je leta 1584 izdal prvi celotni prevod Svetega pisma v slovenščino.

 

Pomen tega izročila ohranja Kulturno društvo Škocjan s tradicionalno prireditvijo ob dnevu reformacije in že 29 let tudi s prireditvijo Stati inu obstati, poimenovano po Trubarjevih besedah, ki tudi danes nagovarjajo k pokončnosti, vztrajnosti in skrbi za slovenski jezik ter kulturo.

 

 

Osrednji glasbeni gost večera je bil Slovenski sekstet klarinetov, ki od leta 1996 združuje priznane slovenske klarinetiste Jožeta Kotarja, Petra Kudra, Tomaža Kmetiča, Janeza Mazeja, Franja Mačka in Matjaža Emeršiča. Posebnost zasedbe je uporaba celotne družine klarinetov, od visokega Es-klarineta do globokega kontrabasovega. Šest instrumentov tako ustvarja široko paleto zvočnih barv, od nežnih melodij do virtuoznih glasbenih odlomkov.

 

Glasbeniki so občinstvo popeljali skozi različna glasbena obdobja in sloge. Med drugim so izvedli Pavano Mauricea Ravela v priredbi Béle Kovácsa in skladbo Otto e mezzo Nina Rote, s katero so predstavili tudi igrivejšo plat svojega glasbenega ustvarjanja.

 

Posebno mesto v programu sta imeli Trubarjevi pesmi Oča naš in Kadar je Jezus v nebesa šal. Pesmi sta za pevski zbor priredila Matjaž Tomc in Jože Močnik, aranžmaja skladb za sekstet klarinetov pa je posebej za koncert v Grosupljem napisal član zasedbe Tomaž Kmetič. Melodiji, ki so ju stoletja prepevali, sta tako na koncertu prvič zazveneli skozi klarinete. Ta posebna glasbena izvedba je dragoceno dediščino slovenskega protestantskega izročila povezala z ustvarjalnostjo sodobnih slovenskih glasbenikov. Znani melodiji sta v novi instrumentalni podobi dobili svež zven, hkrati pa ohranili svojo zgodovinsko in kulturno vrednost. Prav ta del programa je večeru dal poseben pečat, saj je pokazal, kako je mogoče izročilo ohranjati tudi z novimi umetniškimi pristopi.

 

V sklepnem delu nastopa sta sledila še Concertino za klarinet Antuna Grgina v priredbi Marca Monitta, v katerem se je kot solist predstavil Jože Kotar, ter Rapsodija Jánosa Balogha. Z izvedbo raznolikih skladb je sekstet prikazal široke izrazne možnosti klarinetov in vrhunsko raven slovenskega glasbenega poustvarjanja.

 

 

Poleg klarinetistov sta večer obogatila tudi dva pevska sestava. Fantovski komorni zbor Glasbene šole Grosuplje, ki ga sestavljajo sedanji in nekdanji učenci profesorice ter zborovodkinje Polone Kopač Trontelj, je izvedel Jutranjo pesem Adama Bohoriča in koroško ljudsko pesem Se že svita v priredbi Uroša Kreka.

 

S svojim nastopom je sodeloval tudi Moški pevski zbor Samorastniki, ki že 33 let soustvarja kulturno življenje v Žalni. Pomemben pečat njegovemu delovanju je vtisnil dolgoletni zborovodja Drago Zakrajšek, danes pa njegovo delo nadaljuje Matic Garbas. Zbor je zapel pesmi Buči, buči morje Adrijansko in Domovini.

 

Ob sklepu večera sta se oba zbora združila v ljudski pesmi Domača hiša. Njeno sporočilo je simbolično zaokrožilo prireditev: domovina ni le dediščina, ki jo prejmemo od prednikov, temveč skupni prostor varnosti, topline in pripadnosti, ki ga s svojim delovanjem in odgovornostjo soustvarjamo vsak dan.

 

 

Slavnostni večer je povezal sporočili dneva suverenosti in dneva reformacije. Prvi nas spominja na pomen samostojnosti in pravice naroda, da odloča o svoji prihodnosti, drugi pa na moč slovenske besede, znanja in kulture, ki so temelj narodne identitete.

 

Trubarjeve besede Stati inu obstati so ostale osrednje vodilo večera in opomnik, da ohranjanje slovenske besede ter kulturne dediščine ni samoumevno. Zanjo skrbijo ljudje, ki s svojim znanjem, časom in predanostjo soustvarjajo kulturno življenje v domačem okolju in bogato izročilo prenašajo na mlajše generacije.

 

Slavnostni koncert v Grosupljem je pokazal, kako se v glasbi in pesmi prepletajo zgodovinski spomin, domoljubje in pripadnost skupnosti. Bil je poklon slovenski besedi, samostojnosti in dediščini naših prednikov, obenem pa spodbuda, da vrednote, ki so oblikovale našo preteklost, ohranjamo žive tudi v sedanjosti. Kajti prav s spoštovanjem lastnega jezika, kulture in zgodovine gradimo prihodnost, v kateri bo slovenska beseda še naprej povezovala generacije, Trubarjevo sporočilo Stati inu obstati pa ostajalo živo vodilo tudi za prihodnje rodove.