Občina Grosuplje kot vodilna partnerica izpeljala 1. dogodek projekta SOLIDART: “EU AND SOLIDARITY IN TIMES OF CRISIS”

Občina Grosuplje kot vodilni partner skupaj s še 7 projektnimi partnerji, FAJUB - Federação de Associações Juvenis do Distrito de Braga (Portugalska), WIPSEE (Francija), Ayuntamiento de Dolores (Španija), Fundacja Autokreacja (Polska), Bulgarian Youth Association (Bolgarija), Preili County Council (Latvija) in Dimos Lariseon (Grčija), sodeluje v projektu »SOLIDART: Network for the youth debate about the solidarity in crisis times, through creativity and art.«

V okviru projekta je 16. in 17. junija 2021 potekalo tudi prvo mednarodno srečanje projektnih partnerjev »EU and Solidarity in Times of Crisis«, dogodek pa je bil v četrtek, 17. junija 2021 v spletni izvedbi preko platforme Zoom namenjen tudi širši javnosti. Različni govorci so na dogodku spregovorili o pomenu solidarnosti v času krize. Nagovorili so nas:

• župan Občine Grosuplje, Peter Verlič,
• vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Jerneja Jug Jerše,
• direktorica Urada za mladino RS, mag. Dolores Kores,
• predstavnica Občine Grosuplje ter Komisije za mladinska vprašanja Občine Grosuplje, Klavdija Mehle,
• predstavnica Zavoda Nefiks, Nives Felić in
• predstavnica Mladinskega sveta Grosuplje, Anamarija Ahlin.

Župan, dr. Peter Verlič je v uvodni besedi pozdravil vse navzoče in na kratko predstavil Občino Grosuplje, ki je v primerjavi s slovenskim povprečjem mlada občina – veliko imamo mladih družin, otrok in mladostnikov. Povedal je, kako pomembno je, da si ljudje med seboj pomagamo, smo solidarni, vse z namenom razvijanja boljše družbe, družbe, ki je pripravljena pomagati sočloveku v stiski. Vesel je, da je Občina Grosuplje lahko vodilna partnerica v projektu in še doda, da bo projekt SOLIDART lahko ogromno pripomogel k boljšem razumevanju omenjene tematike na lokalnih ravneh, z izmenjavanjem različnih znanj in dobrih praks pa bomo vsi partnerji pridobili ogromno novega znanja, ki ga bomo lahko izkoristili pri svojem delu in tako bomo tudi mi pripomogli h kreiranju boljše prihodnosti in solidarnejše družbe.

Po mnenju vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Jerneje Jug Jerše se tudi Evropa sooča z okrevanjem in s potrebo po izrazitejši solidarnosti po pandemiji koronavirusa. Epidemična kriza je izbrisala leta gospodarskega in družbenega okrevanja in razkrila strukturne slabosti evropskega gospodarstva, globalna solidarnost pa mora biti temelj evropskega odziva na to krizo. Evropska komisija je priskrbela ogromne količine odmerkov cepiva, tako za Evropo, kot tudi za druge države. Za okrevanje po pandemiji je zagotovila enormen ekonomski paket za solidarnost;  dolgoročni proračun EU bo skupaj z začasnim instrumentom za spodbujanje okrevanja »NextGenerationEU« največji sveženj spodbud, ki se je kdaj koli financiral v Evropi. Skupaj 1,8 bilijona evrov bo pomagalo pri obnovi Evrope po pandemiji COVID-19. To bo bolj zelena, bolj digitalna in odpornejša Evropa. Izboljšani mehanizmi prožnosti v novem dolgoročnem proračunu bodo omogočili odzivanje na nepredvidene potrebe. Tako je proračun primeren ne le za današnjo stvarnost, ampak tudi za prihodnje negotovosti Evropske unije. Doda še, da se prebivalstvo Evrope sooča z demografskim problemom – z reševanjem tega problema pa se moramo v tem trenutku soočati mlade generacije, z namenom, da si zagotovimo boljšo prihodnost v kateri bomo živeli, posredno tudi z aktivnim sodelovanjem na volitvah. Zaradi starajoče se družbe je še toliko bolj pomembno da medgeneracijsko sodelujemo in smo solidarni.

Kako pa se je Slovenija odzvala na okrevanje po krizi? Kakšne posledice je kriza prinesla mlajši generaciji? Direktorica Urada za mladino RS mag. Dolores Kores je zaskrbljena zaradi vseh težav, s katerimi se dandanes soočajo mladi. Na nek način se jim je med krizo spremenil način življenja - nekateri so izgubili službe, drugi se spopadajo s psihološkimi stiskami, ki sta jih med drugim povzročila elektronska tehnologija in virtualno druženje med epidemijo. Čeprav so bili mladi med pandemijo COVID-19 pogosto označeni kot dežurni krivci za širjenje okužb, so jih na Uradu RS za mladino videli drugače. Videli so humanitarne akcije, ki so jih izvajali, videli so njihovo potrpežljivost in solidarnost do starejših generacij, zato so na slovensko mladino izredno ponosni. Mladi za lepo odraščanje in zdrav osebnostni razvoj zagotovo potrebujejo druženje s sovrstniki in aktivno participiranje pri številnih aktivnostih na lokalnem ali državnem nivoju.

Kako pa vzpodbuditi aktivno participacijo mladih? Predstavnica Občine Grosuplje ter Komisije za mladinska vprašanja Občine Grosuplje, Klavdija Mehle meni, da je aktivna participacija mladih izredno pomembna, a hkrati se občine soočajo s tem, kako jo vzpodbuditi? Na Občini Grosuplje se trudimo mlade vključevati v postopke odločanja. Tako so v Komisiji za mladinska vprašanja pri pripravi lokalne strategije za mlade vključili vse pomembne deležnike. V ta namen se je organizirala javna razprava, kjer so lahko sodelovali in dali predloge tudi vsi ostali, ki so si želeli biti del sooblikovanja prihodnosti mladinske politike v Občini Grosuplje. Za participacijo so torej ključnega pomena mladinske organizacije, ki so že po definiciji namenjene participaciji mladih in predstavljajo učno polje, na katerem mladi spoznavajo in uporabljajo demokratične procese odločanja. Klavdija Mehle še doda, da kot lokalna skupnost mladinskim organizacijam prek javnih razpisov vseskozi zagotavljamo ustrezne finančne, administrativne in infrastrukturne podpore za kakovostno opravljanje njihovih nalog na področju participacije.

Predstavnica Mladinskega sveta Grosuplje Anamarija Ahlin je predstavila raziskavo, kjer so mlade povprašali o tem, ali so pripravljeni pomagati, biti solidarni. Nad pozitivnim odzivom so bili izjemno navdušeni; veliko jih je namreč takšnih, ki so pripravljeni pomagati sočloveku, obstaja pa tudi nekaj mladostnikov, ki so se v času krize še bolj izolirali, njihova neaktivnost v družbi je zato postala še bolj izrazita. Anamarija Ahlin doda, da se kot mladinska organizacija z različnimi vsebinami in programi v post-covid obdobju še bolj trudijo, da mlade ohranijo aktivne in jim dajo občutek, da niso sami.

V nadaljevanju smo s predstavniki preostalih držav članic izmenjavali dobre in navdihujoče prakse. Predstavljeni so bili primeri dobrih solidarnostnih praks iz Slovenije in tujine, ki naslavljajo dolgoživo družbo. Primere dobrih praks so predstavili:

• MLADINSKI CENTER FOUR, LATVIJA (Sintija Ančeva, mladinska strokovnjakinja),
• FAJUB, ZDRUŽENJE MLADINSKIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ (Fernando Vieira),
• WIPSEE, “THE HOUSE OF EUROPE IN THE LANDES” (Mathieu Ducamp),
• OBČINA DOLORES (Pasqual) in
• ŠOLA ZDRAVJA (Eva Jeza) - Združenje Šola zdravja je slovenska nevladna organizacija, ki združuje ljudi z namenom izvajanja jutranje telovadbe na prostem. Ali jim je med pandemijo uspelo zbrati ljudi in na kakšen način so telovadbo izvajali je z nami delila Eva Jeza.

Za konec pa še: solidarnost je vrednota, ki jo je potrebno krepiti in širiti, predvsem med mladimi. Solidarni ljudje skrbijo drug za drugega, posameznika ne prepuščajo usodi, ampak mu pomagajo, da se z njihovo podporo izvleče iz težav. S tem seveda avtomatično poskrbijo tudi za lastno varnost, saj lahko računajo na solidarnost drugih, če se bodo nekega dne sami znašli v težavah. Solidarnost realiziramo skozi majhne aktivnosti, ko pomagamo sošolcu ali sodelavcu pri kakšni nalogi, obiščemo babico in ji pomagamo pri hišnih opravilih, sosedu priskočimo na pomoč, ko nese težko breme v zgornje nadstropje ipd. Lahko pa se vključimo tudi v večje, organizirane prostovoljske akcije, ki jih na primer organizira lokalno društvo, pa naj gre za pomoč starejšim na domu ali čistilno akcijo. Krepitev solidarnosti skozi izkušnjo prostovoljskega dela ima lahko velik pomen pri razvoju mladih in hkrati velik pomen za aktivno staranje starejših, kadar gre za solidarnostne aktivnosti mladih za starejše.

S projektom SOLIDART se bomo skozi partnerske sestanke v teh dveh letih vsi udeleženci naučili veliko drug od drugega. Z izmenjavanjem različnih znanj, pogledov in mnenj vsi lahko pridobimo veliko novega znanja, ki lahko uporabimo pri svojem delu in tako sodelujemo pri oblikovanju boljše družbe.

Klavdija Mehle