Svetovni dan hrane 2024

 

Kmetje po celem svetu proizvedejo dovolj hrane, da lahko nahranijo več kot je svetovno prebivalstvo, a lakota še vedno obstaja. Približno 733 milijonov ljudi na svetu se sooča z lakoto zaradi ponavljajočih se vremenskih neprilik, konfliktov, gospodarskih padcev, neenakosti in pandemije.

 

Hrana je za zrakom in vodo tretja najosnovnejša človekova potreba – vsak bi moral imeti pravico do ustrezne hrane. Človekove pravice, kot so pravica do hrane, življenja in svobode, dela in izobraževanja, priznavajo Splošna deklaracija človekovih pravic in dva pravno zavezujoča mednarodna pakta.

 

Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo govori o hrani kot raznoliki, hranljivi, cenovno dostopni in varni. Po njihovem bi morala biti hrana, kot ena izmed osnovnih človekovih pravic, na voljo v večji raznolikosti, predvsem pa bi morala biti varna in zdrava.

 

Po njihovih podatkih si več kot 2,8 milijarde ljudi na svetu ne more privoščiti zdrave prehrane. Nezdrava prehrana pa je glavni vzrok za vse oblike slabega prehranjevanja: podhranjenosti zaradi premalo hranil in debelosti zaradi nezdrave hrane. V današnjih časih preveč ljudi trpi zaradi lakote in si ne more privoščiti zdrave prehrane. Ranljivejši ljudje so se pogosto prisiljeni zanašati na osnovna živila ali cenejša živila, ki so lahko nezdrava, drugi pa trpijo zaradi pomanjkanja svežih ali raznolikih živil ali pa nimajo informacij, ki jih potrebujejo za izbiro zdrave prehrane in se preprosto odločijo za cenejšo in bolj dostopno hrano.

 

Lakoto in podhranjenost dodatno poslabšujejo dolgotrajne krize, ki jih poganja kombinacija konfliktov, ekstremnih vremenskih pojavov in gospodarskih sprememb. Agroživilski sistemi so kot celota občutljivi na naravne nesreče in krize, na njih vplivajo podnebne spremembe, ki povzročajo onesnaženje, degradacijo tal, vode in zraka ter prispevajo k emisijam toplogrednih plinov in izgubi biotske raznovrstnosti. Kot potencial za ublažitev podnebnih sprememb in podporo mirnemu, odpornemu in vključujočemu preživetju za vse, vidijo v Svetovni organizaciji za hrano in kmetijstvo, v preoblikovanju kmetijsko-živilskih sistemov. Organizacija zagotavlja državam tehnično pomoč pri politiki in zakonodaji, krepi mehanizme upravljanja in spremljanja, razvija zmogljivosti in spodbuja politični dialog z več deležniki za preoblikovanje agroživilskih sistemov za boljšo proizvodnjo, boljšo prehrano, boljše okolje in boljše življenje za vse.

 

Prehransko varen in hranljiv svet za vse zahteva obsežne naložbe, inovacije, znanost, tehnologijo in široko sodelovanje med vrsto akterjev.

 

Ob tem ne moremo mimo dejstva, da se v Sloveniji po podatkih statističnega urada veliko hrane zavrže. Skupna količina odpadne hrane je leta 2013 znašala okoli 118.000 ton, leta 2022 pa nekaj manj kot 151.000 ton. Ta trend je potrebno spremeniti ter se do hrane obnašati bolj odgovorno in spoštljivo. Začne se pri vsakemu posamezniku, zato se potrudimo, da čim manj hrane zavržemo, hkrati pa se obnašamo kot odgovorni potrošniki.