Znani rezultati ankete o prometu v občini Grosuplje

 

Velik del anketirancev enkrat ali večkrat tedensko obišče trgovine v okolici doma, zelo pogosto pa tudi trgovine ali storitve  na obrobju občine. Zelo pogost je tudi obisk Ljubljane in središča občine Grosuplje. Zanimivo je, da se v Škofljico ali Ivančno Gorico večina odpravi redkeje, in sicer nekajkrat leto ali sploh ne.

 

Graf1: Kako pogosto obiskujete naslednje lokacije v občini Grosuplje? 

 

 

Na večino lokacij in dejavnosti anketiranci potujejo z avtomobilom, kar je v primeru daljših razdalj tudi povsem razumljivo. Aktivneje (peš, s kolesom, e-skirojem, e-kolesom) se odpravijo na rekreacijo, dobra tretjina aktivno potuje tudi v središče občine, petina pot aktivno opravi tudi do trgovin ali storitev v okolici doma. Središče občine in trgovine ali storitve, ki so na razdalji obvladljivi za hojo in kolesarjenje (2km), na ta način obišče  kar nekaj anketiranih. Javni potniški promet se najbolj uporablja za pot v šolo (25 %, pri tem 18 % z avtobusom in 7 % z vlakom) in za pot v Ljubljano (13 %, 6 %  z avtobusom in 7 % z vlakom).  V šolo se aktivno odpravi le 17 % anketiranih, čeprav na primerni razdalji (do 2 km) živi skoraj tretjina anketiranih. Aktivno se v službo poda 9 % anketiranih (polovica peš, polovica s kolesom), dobre povezave z javnim potniškim prometom pa izkoristi 10% anketiranih.

 

Graf 2: Kako dolga je vaša pot od doma do …

 

 

Anketa je tudi pokazala, da je velik interes, da se v občini Grosuplje izboljšajo pogoji za kolesarjenje (82%), spodbujajo različni načini potovanj (peš, s kolesom, v sopotništvu, z jpp) ter izvaja ozaveščanje o pomenu trajnostne mobilnosti. Anketiranci  se v veliki meri strinjajo oz. popolnoma strinjajo, da je treba v občini izboljšati javni potniški promet, oziroma linije in frekvence (80 %) ter pogoje za hojo (78 %). Dobri dve tretjini (64 %) podpira uvedbo dodatnih peš con, dobra tretjina podpira tudi zmanjšanje hitrosti avtomobilskega prometa, s čimer pa se ne strinja skoraj polovica (47 %) anketirancev. Zanimivo je, da se več kot dve tretjini (74 %) anketirancev strinja oz. popolnoma strinja, da je treba s širitvijo in/ali gradnjo novih cest omogočiti hitrejše potovanje z avtomobilom, kar je z vidika varnosti in udobja pešcev, kolesarjev  ter omejenega prostora lahko kontradiktorno z rezultati zgornjih trditev.

 

 

Vprašanje, katere vrednote se vam zdijo  najpomembnejše, ko govorimo o načrtovanju prometa, je pokazalo, da je pri načrtovanju prometa anketiranim  najbolj pomembna varnost ljudi. Tej sledijo boljši pogoji za hojo in kolesarjenje ter uporabo javnega potniškega prometa, tudi na račun omejevanja avtomobilov. Pomembno je tudi zdravje ljudi, varovanje okolja in prostor po meri človeka, šele na sedmem mestu se pojavi zagotovitev boljših pogojev za avtomobile. Najmanj glasov je prejel status quo – torej, da naj načrtovanje prometa poteka tako kot do sedaj in brez večjih sprememb v pristopu.

 

V anketi so bili podani nekateri hipotetični ukrepi, večina je bila deležna večinske podpore. Anketiranci bi z 82 % podporo najbolj podprli širitve kolesarskih povezav in površin za pešce, sledi vzpostavitev sistema obvoznih cest in obvoznice (81 %) ter vzpostavitev dodatnih linij JPP in pogostejših voženj prevoza na klic (80 %). Malo manj, a še vedno več kot polovica anketiranih podpira zaprtje Kolodvorske ulice za motorni promet (59 %), je pa slednji ukrep prejel tudi največ nasprotnih mnenj, pri čemer jih več kot petina ukrepa ne bi podprlo.