Zelene novičke Radenskega polja (december 2024)

 

Na deževno sredo, 27. novembra 2024, smo v večernih urah v gasilskem domu PGD Račna prisluhnili predavanju dr. Nataše Ravbar  z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU  na temo dinamike in kakovosti voda na Radenskem polju.

 

Namen leto in pol trajajoče raziskave voda na Radenskem polju in okolici, ki je potekala v letih 2023 in 2024, je bil proučevanje hidroloških značilnosti poplav. Dodaten razlog je bil ugotoviti kakovost voda in njihovo skladnost s predpisi ter ugotavljanje morebitnih sprememb zaradi okoljskih pritiskov.

 

Ugotovljeno je bilo, da na poplavne razmere vplivajo dotoki kraških podzemnih in površinskih voda ter zastajanje površinskih voda na površju. Razlogi za to so predvsem geološke značilnosti in ponorne zmogljivosti kraških kanalov dolvodno proti izvirom Krke. Uravnavanje visokih voda z zadrževalnikoma v zgornjem toku Grosupeljščice in Bičja posega v naravno hidrološko dinamiko in s tem lahko vpliva na pomembne habitate in biotsko raznovrstnost na polju.

 

Raziskava je z osnovnimi kemijskimi in mikrobiološkimi analizami prispevala k poznavanju izvora kraških voda. Poleg tega je omogočila oceno kakovosti voda na Radenskem polju in okolici. Eden od ciljev raziskave je bil opredeliti vire morebitnih obremenitev. V skoraj vseh vodnih vzorcih so zaznali prisotnost fekalnih mikrobioloških indikatorjev, kot so bakterija Escherichia coli in enterokoki. Glede na koncentracijo E. coli posebej izstopajo Bičje pred komunalno čistilno napravo (KČN), Podlomščica za KČN in Grosupeljščica pred sotočjem s Podlomščico. Najvišje vrednosti enterokokov so bile ugotovljene v Podlomščici za KČN in v Bičju pred KČN.

 

Opazovani kemijski parametri so bili v večini vodnih vzorcev v mejah dovoljenih vrednosti za površinske vodotoke, pri čemer skrb vzbujajočih znakov za onesnaženje ni bilo zaznati, razen občasno v Bavščku. Na tem izviru koncentracije nitratov in raztopljenega kisika niso ustrezale vrednosti veljavnih standardov za površinske vode. Podobno v Podlomščici, Bičju in Pirki vsebnosti amonija in raztopljenega kisika občasno niso ustrezale dovoljenim vrednostim, kar je preprečilo dosego dobrega stanja. V Grosupeljščici, predvsem pa Podlomščici in njenem povirju (Bičje in Bavšček) so bile zaznane povišane vsebnosti anorganskih onesnaževal, kot so fosfati, sulfati, natrij in kloridi. Slabša kakovost vode je bila zaznana ob nizkih vodostajih ali po dežju.

 

Ugotovitve raziskave nakazujejo, da bi bilo potrebno bolj podrobno spremljati kakovost voda na tem območju. S tem bi zaznali in po potrebi omilili negativne vplive na okolje.

 

 

Ravbar, N. idr. (2024). Analiza hidrodinamike in kakovosti voda na Radenskem polju s poudarkom na razmerah na območju blizu zaselka Pirka (Poročilo št. 45/125-3-24). Postojna: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za raziskovanje krasa.

 

Ravbar, N. idr. (2024). Vzdrževanje in nadgradnja spremljanja hidroloških značilnosti in kakovosti vode Radenskega polja. Postojna: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za raziskovanje krasa.

 

Hvala vsem poslušalcem - krajanom, lokalnim pridelovalcem, predstavnikom izobraževalnih ustanov, vodnogospodarske družbe, občine, javnega komunalnega podjetja in inštitutov za udeležbo na predavanju. Pobude in želje ter konstruktivna razprava različnih deležnikov kaže na to, da si izboljšanje kakovosti vode želimo vsi, to pa lahko dosežemo le tako, da nadaljnje korake delamo skupaj.  Posebna zahvala tudi PGD Račna, ki nam je omogočilo izvedbo srečanja v prijetnem vzdušju.  

 

 

 

 

14. in 15. novembra 2024 je na gradu Podsreda v Kozjanskem regijskem parku potekala dvodnevna 2. mednarodna konferenca projekta Life amphicon – Ohranjanje dvoživk in obnova habitatov. Na konferenci smo projektni partnerji projekta Life amphicon predstavili do sedaj izvedene ukrepe in izzive, s katerimi smo se soočali pri njihovi izvedbi. Udeleženci so lahko prisluhnili predavanjem iz treh različnih vsebinskih sklopov: ohranjanje vrst dvoživk in krepitev populacije, obnova in izboljšanje habitatov dvoživk ter dvoživke in ceste.

 

Konferenca je združila strokovnjake za dvoživke iz osmih evropskih držav ter omogočila izmenjavo izkušenj in dobrih praks s področja ohranjanja dvoživk in njihovih habitatov ter odprla možnost razprav in različnih sodelovanj. Predavatelji in projektni partnerji so na konferenci izpostavili pomembnost celostnega pristopa k reševanju ogroženosti dvoživk in sodelovanje ter povezovanje organizacij iz različnih sektorjev.

 

Konferenco smo zaključili s terenskim ogledom nekaterih izvedenih aktivnosti projekta Life amphicon v Kozjanskem parku. Obiskali smo nov info center za dvoživke v Sloveniji – Žabjo domačijo in si v Jovsih, projektnem območju, ki je del bližnjega območja Natura 2000 Dobrava – Jovsi, ogledali ukrepe v projektu Life amphicon.

 

 

 

 

Tudi letos smo ob koncu leta izdelali nov koledar za projekt Life amphicon. Tokrat smo izdelali parkirne ure s štirimi različnimi motivi dvoživk, ki jih je ilustrirala Andreja Kramberger. Na urah sta predstavljeni dve ciljni vrsti projekta, to sta hribski urh in veliki pupek, in dve drugi bolj poznani vrsti dvoživk, in sicer zelena rega in navadni močerad.