Organski odpadki

Organski odpadki, ki se pri gospodinjstvih zbirajo in odvažajo tedensko, so pripeljani direktno na deponijo Špaja Dolina na ploščad za kompostiranje, kjer jih zmeljemo oz. homogeniziramo. Nato se primešajo zmleti lesovinasti odpadki in zeleni odpadki. Oblikujejo se zasipnice, ki se ozračujejo z dovajanjem oziroma vpihavanjem zraka skozi v tla položene perforirane plastične cevi. Doziranje zraka je načrtovano preko računalniškega programa na osnovi redne polurne registracije temperature v kompostnih zasipnicah brez premešavanja. Pred prekomernim ohlajevanjem, osuševanjem in pred padavinami so zaščitene s tekstilnimi ponjavami. S pravilnim dovajanjem zraka je proces zorenja pospešen in končan v 6-8 tednih.

Zorjen kompost je pokrit, ob ugodnem vremenu se preseje na sitih v primerne frakcije in skladišči v nadstrešnici. Uporablja se za prekrivanje zaključenih površin odlagališča.

V posode za organske odpadke sodijo:

Zeleni vrtni odpad, zlasti:
- odpadno drevje,
- trava,
- listje,
- stara zemlja lončnic,
- rože,
- plevel,
- gnilo sadje,
- stelja malih rastlinojedih živali,
- lesni pepel;

Kuhinjski odpadki, zlasti:
- zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst,
- jajčne lupine,
- kavna usedlina,
- filter vrečke,
- pokvarjeni prehrambeni izdelki,
- kuhani ostanki hrane,
- papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke.

V posode za organske odpadke ne sodijo:

- plastika,
- steklo,
- kovine,
- keramika,
- kosti,
- maščobe,
- ostanki tekstila,
- vsebina vrečk za sesalce,
- zdravila,
- oblanci in žagovina obdelanega lesa,
- mačji in pasji iztrebki,
- plenice.

Postavitev hišnega kompostnika:

Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, ne glede na to ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki.

Tehnika pravilnega hišnega kompostiranja:

Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa.
Ko je hišni kompostnik poln oz. po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem  ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.