Biološko razgradljivi odpadki

Več kot tretjina odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvu, je biološko razgradljivih.  

Med biološko razgradljive odpadke sodijo:  

Zeleni vrtni odpad, zlasti:  

  • odpadno vejevje,  
  • trava,  
  • listje,  
  • stara zemlja lončnic,  
  • rože,  
  • plevel,  
  • gnilo sadje,  
  • stelja malih rastlinojedih živali, 
  • ohlajen lesni pepel.  

Kuhinjski odpadki, zlasti:  

  • zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst,  
  • jajčne lupine,  
  • kavna usedlina, 
  • filter vrečke, 
  • pokvarjeni prehrambeni izdelki, 
  • kuhani ostanki hrane, 
  • higienski papir (robčki, brisače),
  • umazane papirnate vrečke,
  • moker časopisni papir.  

V posode za organske odpadke ne sodijo vsi izdelki, ki se v naravi ne razgradijo, poslabšajo kvaliteto komposta ali vsebujejo nevarne snovi:  

  • plastika,  
  • steklo, 
  • kovine, 
  • keramika, 
  • kosti in meso, 
  • olja in maščobe, 
  • ostanki tekstila, 
  • vsebina vrečk za sesalce, 
  • zdravila,  
  • iztrebki malih živali,
  • nevarni odpadki, 
  • plenice.  

Biorazgradljive odpadke odlagamo v zelene zabojnike za biorazgradljive odpadke ali v hišni kompostnik.  Zeleni vrtni odrez in odpadni les oddamo v Zbirnem centru v Špaji dolini.  

Hišni kompostnik: Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavimo ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, ne glede na to ali so odprti, iz lesa, žičnati ali plastični zaprti hišni kompostniki.  

Kompost iz kompostnika uporabimo kot gnojilo. Odigra pomembno vlogo pri izboljšavi strukture prsti, ima izravnalno vlogo - težko zemljo razrahlja, ji daje potrebno rahlost in poroznost, peščeno prst pa naredi bolj vezno in bogato s humusom. Je tudi najpopolnejše gnojilo in predpogoj za uravnoteženo rast ter razvoj zdravih in močnih rastlin. Različne hranilne snovi v kompostu se namreč počasi raztapljajo in sproščajo v prst takrat, ko jih rastlina najbolj potrebuje. Zato komposta ni nikoli preveč.