Zelene novičke Radenskega polja (maj 2025)

 

V zadnjih letih so obiskovalci Krajinskega parka Radensko polje večkrat opazili nenavadne kosmate prebivalce ob vodi – nutrije. Ti veliki glodalci, znani tudi kot bobrovke (Myocastor coypus), izvirajo iz Južne Amerike, a so se zaradi pobegov iz nekdanjih krznarskih farm razširili tudi v Evropi, vključno s Slovenijo.

 

Nutrijo prepoznamo po rjavi dlaki, značilnih oranžnih sekalcih in dolgem repu, podobnem podganjemu. Odrasle nutrije tehtajo od 5 do 10 kilogramov in se večino časa zadržujejo ob vodi, kjer kopljejo rove in se prehranjujejo z vodnimi rastlinami, lubjem in tudi s kmetijskimi pridelki.

 

Čeprav na prvi pogled delujejo prikupno, njihova prisotnost ni povsem nedolžna. S kopanjem rovov povzročajo poškodbe brežin, vplivajo na stabilnost obvodnega sveta in tekmujejo z domačimi vrstami. Zaradi teh vplivov so v Sloveniji uvrščene med invazivne tujerodne vrste, za katere je treba izvajati nadzor.

 

Nutrije lahko na Radenskem polju opazujete, a vedno iz varne razdalje. Prosimo, da jih ne hranite.

 

 

Na območju Krajinskega parka Radensko polje trenutno poteka popis pupkov in drugih dvoživk v okviru evropskega naravovarstvenega projekta Life Amphicon.

 

Pupki so posebna skupina repatih dvoživk, ki jih najdemo v stoječih ali počasi tekočih celinskih vodah. V Sloveniji živijo štiri vrste pupkov: navadni (ali mali) pupek, veliki pupek, planinski pupek in redkejši panonski pupek. Radensko polje je eno izmed območij pri nas, kjer uspešno sobivajo kar tri od teh štirih vrst – kar potrjuje izjemno naravovarstveno vrednost tega okolja.

 

Popis pupkov poteka z uporabo posebnih pasti, ki so nameščene v vodna telesa. Pasti se preverjajo vsak dan, saj je pomembno, da se živali zadržujejo v njih čim krajši čas. Zato obiskovalce prijazno prosimo, da pasti ne premikajo ali odpirajo.

 

Redno spremljanje stanja dvoživk je ključnega pomena za njihovo dolgoročno ohranitev. Ob tem se povečuje tudi znanje o vrstah, ki jih mnogokrat spregledamo, a imajo pomembno vlogo v naravnih ekosistemih.

 

 

V aprilu letos je bil v okviru rednega popisa izjemnih dreves na območju Krajinskega parka Radensko polje zabeležen izjemen primerek poljskega bresta (Ulmus minor), ki raste v bližini ribnika Boštanj. Skupno je bilo popisanih sedem dreves z izstopajočimi značilnostmi, a prav ta brest je posebej pritegnil pozornost.

 

Po pregledu evidenc Zavoda za gozdove Slovenije se je izkazalo, da ima brest pri Boštanju kar 640 cm obsega in je tako trenutno najdebelejši znani brest v Sloveniji. Za primerjavo: poljski bresti običajno redko presežejo obseg 200 cm. K njihovi redkosti pripomore tudi holandska brestova bolezen, ki jo povzroča gliva Ceratocystis ulmi, prenašata pa jo dve vrsti brestovega podlubnika (beljavarja). Ta bolezen močno prizadene tudi druge vrste brestov, ki rastejo pri nas – gorske in dolgopecljate breste.

Poljski brest je dolgoživa vrsta, ki dobro prenaša tako poplave kot tudi daljša sušna obdobja. Prav ta prilagodljivost najverjetneje pojasnjuje izjemne dimenzije drevesa na Radenskem polju.

 

Brestovina je zaradi svoje kakovosti in trajnosti, zlasti v vodi, cenjena za izdelavo čolnov, mostov, lokov in celo pušk. Zanimivo je, da vsebuje precej kremenčeve kisline in delce kalcijevega oksalata, zato orodja za njeno obdelavo hitro otopijo.