Nahajate se:
Louis Adamič: Iz mnogih dežel, predstavitev prevoda knjige
Louis Adamič: Iz mnogih dežel, predstavitev prevoda knjige
8. 1. 2019
1770
Izobraževanje, Kultura, Prireditev
Lokacija
Adamičeva cesta 16, 1290 Grosuplje
Prikaži na zemljevidu
Pot do lokacije
Termini
14.03.2019 (četrtek) ob 19:00
Projekt IZ MNOGIH DEŽEL
Louis Adamič: Iz mnogih dežel, predstavitev prevoda knjige
predstavitev monografske revije Borec s konferenčnimi prispevki: Strpnost ni dovolj: Prispevki s konference Iz mnogih dežel: ob 120. obletnici rojstva Louisa Adamiča.
Moderatorka: Larisa Daugul
Organizatorji: ZKD Grosuplje, JSKD OI Ivančna Gorica, Literarna skupina Lu-is KD Teater, Založba Sophia
Louis Adamič (1898–1951) je v ZDA in pri nas znan predvsem kot eden od najzgodnejših utemeljiteljev multikulturalizma, še preden se je ta uradno razvil kot smer v družboslovju. Manj pa je obravnavan z vidika, s katerega se je sam lotil svojih družbenih raziskav, namreč razrednega, ki temelji na sistemski kritiki družbenoekonomskih odnosov. Prav to zanemarjeno razsežnost želimo poudariti s pričujočim prevodom knjige From Many Lands, za katero je Adamič kmalu po izidu, leta 1941, prejel nagrado Anisfield-Wolf Book Award, namenjeno delom, ki se zavzemajo proti rasizmu. Adamič se je tematike priseljencev lotil s številnimi študijskimi potovanji, obiski arhivov in knjižnic, terenskimi raziskavami, množičnimi anketami in poglobljenimi intervjuji, z njihovimi rezultati pa je seznanjal javnost v neštetih člankih, na predavateljskih turnejah ter v radijskih oddajah in samostojnih knjigah o priseljenstvu. V letih 1940–1945 je objavil vse štiri knjige svoje znamenite zbirke Nation of Nations; prva in po mnenju mnogih zgodovinarjev in kritikov najpomembnejša je prav Iz mnogih dežel, dokumentarni zapis avtorjevega desetletnega terenskega dela – raziskovanja položaja migrantskih delavcev v Ameriki – in obenem avtobiografska refleksija z aktualizacijo, ki še danes ni izgubila veljavnosti ravno zaradi sistemske, ne samo aktualistične kritike. Knjiga temelji na dvajsetih portretih priseljencev in priseljenskih skupnosti različnih narodnosti, skozi življenjske zgodbe razčlenjuje asimilacijske procese in odtujitev. V nasprotju s pojmom izdajstva etničnih izvorov druge generacije, ki ga je populariziral zgodovinar Marcus Lee Hansen, Adamič podrobno opisuje, kako so bili priseljenski otroci zaznamovani z občutki, da so manjvredni in brez zgodovine. Za vse njegovo delo je ključno spoznanje, da ameriška družba ne obravnava priseljencev skladno s svojimi »demokratičnimi standardi«. Zato je v uvodu k vprašalniku, ki ga je poslal tisočem Američanov v začetku štiridesetih let, zapisal: »V izgradnji dežele v zadnjem stoletju je več priseljencev iz raznih evropskih držav izgubilo življenje v nesrečah pri delu, kakor je bilo žrtev med ameriškimi naseljenci, ki so osvajali divjino in si izborili neodvisnost, in nujno je, da celotna Amerika spozna in se zave tega dejstva, ki je najpomembnejši del ameriškosti.« Adamič se tudi ni zadovoljil s površinskim priznavanjem kulturnih razlik v ZDA. V knjigi odločno zavrača značilno lažno spoštovanje ameriških priseljencev, ki tudi v najboljšem primeru ne seže dlje od potrpežljivega prenašanja njihove »kulturne drugačnosti«. Edino pravilno pot, da se Amerika otrese predsodkov in da se obrne k enakopravnemu obravnavanju vseh kultur, sprejemanju, ne asimilaciji, je videl v temeljiti družbeni preobrazbi. Aktualni adamičeslovci, kot so Dan Shiffman, Dennis Wepman in John Enyeart, štejejo pričujočo knjigo, ki je v ZDA doživela več kot 17 izdaj in ponatisov, med najpomembnejša Adamičeva dela. Za svoje družbeno delovanje (dvajset knjig ter okoli petsto člankov in leposlovnih revijalnih objav, predavanj in radijskih oddaj) je prejel več nagrad in štipendij, bil je gost ameriških predsednikov in Josipa Broza Tita, užival je zasebno in javno podporo priznanih literatov, kot so Upton Sinclair, Sinclair Lewis, H. L. Mencken, Sherwood Anderson in F. Scott Fitzgerald. Njegova dela so prodrla v antologijo izbrane ameriške proze, med učbenike na številnih ameriških kolidžih in med literaturo, ki so jo delili ameriškim vojakom ob vstopu ZDA v drugo svetovno vojno.