Čudovit jesenski pohod po Radenskem polju

V jesenskem času je narava na Radenskem polju  prav tako zanimiva kot v katerem koli drugem letnem času. Seveda pa je zelo pomembno, da znamo opazovati lepote, ki nam jih nizajo različni letni časi. Jeseni so barve bolj zemeljske. Počasi prelivajoči pastelni odtenki rjave, rdeče in rumene odvzemajo prevlado in na koncu prevzamejo žezlo od prej močnih temperamentnih hitro menjajočih zelenih odtenkov spomladansko poletnih barv…

V soboto, 3. oktobra 2020 smo v Krajinskem parku Radensko polje izvedli vodeni jesenski pohod. Za pohod smo si izbrali krožno pot po severnem delu Radenskega polja. Zbrali smo se pri cerkvi Sv. Martina na Boštanju (severna vstopna točka Krajinskega parka Radensko polje). Najprej smo se podali na vrh griča Boštanj, kjer smo izvedeli marsikaj o zgodovini gradu Waissenstain (v prevodu »Beli kamen«) ter o rodbini Blagay Lazzarini, ki je kot zadnja bivala v tem gradu do leta 1942. Od tam smo se po Blagajevi poti spustili do table pri Velikem retju, kjer lahko v sušnem obdobju občudujete do 9 metrov visoke glinene nanose v katere je vodotok Dobravka vklesal svojo meandrasto, ozko in strmo strugo. Tokrat nas je pričakal visok vodostaj Dobravke, ki je v svojih ponikvah severno od Velikega retja, zadrževala velike količine vode od nedavnih padavin. Tako nam je bilo podarjeno prečkanje mostu pri Zagradcu, ki je bil še dan pred tem poplavljen. Nadaljevali smo z ogledom ostanka šotnega barja  ter spoznali tipične rastline kislih tal (jesenska vresa). Pri prečkanju gozdička, ki ga visoke vode Srednic spremenijo v polotok, smo spoznali tudi vzrok (globok jarek izkopan v preteklosti), ki je povzročil osušitev šotišča. Spoznali smo, da so lahko takšni mozaični življenjski prostori, ki so sicer zelo pestri v smislu živalskih in rastlinskih vrst tudi lahko hitro podvrženi uničenju ob velikih človeških posegih…

A ob tekmovanju za prevlado smo se lahko tudi prepričali, da na tem območju vsekakor zmaguje sila narave. Ena večjih estavel, ki v teh jesenskih dneh popolnoma napolnjena z vodo, kraljuje severnem delu Radenskega polja so Srednice. Domačini tem posebnim hidrološkim oblikam na kraškem površju rečejo »retja«, krasoslovci pa jim pravijo estavele. Le te delujejo lahko kot ponikve (ob nizki gladini podtalnice vode ponikujejo v podtalje) in kot izviri (ob višanju gladine podtalnice). Beseda »retje« pa verjetno prihaja iz besede »vreti« in predstavlja estavelo le v tistem času, ko le ta bruha vodo iz podtalja. Medtem, ko so Srednice v jeseni poplavljene, pa jih lahko v spomladanskem času občudujete, ko pokažejo svoje kamnite požiralnike in razpoke, ki jih vsak mesec objema drugačna vrsta rastlinske preproge. V maju lahko občudujete velike poletne zvončke, ki vam segajo do kolen, junija pa se predate dišeči spremljavi vijolično cvetočega divjega luka…

Ogled smo nadaljevali po kolovozni poti, ki vzhodno od Srednic vodi proti jugu. Kri po žilah so nam že takoj pognale dan stare stopinje mladega medveda, ki se je podpisal v blatno kolovozno cesto. Hmm le kje je njegova mama?

Na obeh straneh kolovoza smo opazovali odcvetele mokrotne travnike, ki se sicer v času polnega razcveta bohotijo z rastlinami travniške izjevke, močvirskega mečka in redke vrste trave imenovane modra stožka. Zaradi naravnih omejitev so ti travniki večkrat na leto poplavljeni in zato tudi niso primerni za intenzivno kmetijstvo. Zato pa so zelo primerni za razmnoževanje evropsko pomembnega metulja travniškega postavneža. Gosenice tega metulja ni bilo moč več videti, saj se že skrile v zapredke v travi in bodo tako prezimile. Drugo leto pa bomo zato lahko že sredi maja občudovali odrasle metulje na njihovih svatbenih popotovanjih.

Vračali smo se po krožni poti, ki nas je ob prečkanju suhe struge vodotoka Dobravke ob vzhodnem gozdnem robu popeljala do ponorne jame Beznica. Gladina vode, ki je segala nad vhod v jamo je bila mirna. Stali smo nad jamo in opazovali prostrano gladino jezera, brez, da bi lahko čutili kako jama pod našimi nogami požira velike količine vode. Tisti, ki vemo kako jama izgleda v sušnem obdobju smo čutili še posebno strahospoštovanje do izredne sile, ki se je pretakala v podzemlju…

Naprej od ponora Beznica, tik preden smo zavili iz gozda na makedamsko pot smo si ogledali še naravno vrednoto imenovano Tekoča rupa. Velik ljubitelj Radenskega polja, biolog Stane Peterlin se je rad pošalil, da je to hkrati tudi najkrajši vodotok, saj je od izvira do izliva le dobrih 20 m zračne razdalje…

Pravijo, da vreme vedno je. In res je tako. Na pohodu je to prav gotovo veljalo, da je vreme bilo… med drugim tudi nagajivo. Zadnjo pot od jame Beznica do izhodiščne točke na Boštanju nas je tudi pošteno premočilo. Ampak to nas ne bo ustavilo, da drugo leto, prvo soboto v oktobru spet organiziramo jesenski pohod po Radenskem polju. Boste takrat zraven tudi vi?

Letošnji pohod je bil organiziran v organizaciji Turizma Grosuplje, uprave KP Radensko polje in ob pomoči lokalnih turističnih vodnikov. Obiskovalce sta pričakali dve razstavi, o invazivnih tujerodnih vrstah (LIFE ARTEMIS) in o naravnih ekosistemih in biotski pestrosti (LIFE NATURAVIVA). Obiskovalci so lahko slišali nekaj besed o aktivnostih, ki jih uprava parka izvaja v projektu LIFE AMPHICON, kjer bo na predstavljeni poti pohoda čez 3 leta stala tudi učna pot s stolpom, interpretacijskimi orodji za obiskovalce in učilnico v naravi. Pohod je bil finančno podprt s strani projekta Interreg Slovenija Hrvaška – VEZI NARAVE.

RAZSTAVO  NARAVNI EKOSISTEMI IN BIODIVERZITETA  je ogled v avli stare stavbe Knjižnice Grosuplje do konca meseca novembra. Vsi lepo vabljeni!

Mag. Tina Mikuš

Vodja krajinskega parka Radensko polje