Ta veseli dan kulture - Video prispevek KD sv. Mihaela Grosuplje
Prav lepa je v Grosupljem fara
PRAV LEPA JE V GROSUPLJEM FARA je dogodek, ki ga je Kulturno društvo sv. Mihaela Grosuplje posnelo in na ta način proslavilo Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2021, kot je to predlagal ZKD Grosuplje, saj se zaradi korona virusa niso mogli uresničiti predvideni kulturni dogodki.
Kulturno društvo sv. Mihaela Grosuplje je bilo ustanovljeno 2009 leta, na pobudo odraslih skavtov. Delovanje društva temelji na krščanski kulturi in omiki. »V društvu se člani povezujejo med seboj in tudi preko župnije. Tako na primer Mešani pevski zbor Zgodnja danica z organistom, poje in igra vsako nedeljo pri prvi maši in daje Bogu slavo in čast, nam pa vnema srca in nas razveseljuje. Kultura je za človeka zelo pomembna. Človeku daje smisel. Kultura ohranja jezik, lepoto glasbe. Pomaga nam ustvarjati kaj lepega. Kultura nas bogati. Kultura nam pomaga uvideti, da človek ni samo tisto, kar poje in popije. Človek je kakor drevo, ki raste v zemljo in nebo. Vera zelo pomaga človeku doumeti drugo razsežnost…» je povedal v nagovoru predsednik društva, gospod Martin Golob, ki je tudi župnik župnije Grosuplje in župnije Lipoglav.
V spotu so sodelovale vse skupine, tako pritrkovalci, gledališka skupina, folklorna skupina, pevska zbora MePZ Zgodnja danica in MMPZ Brevis, Mihaelovi tamburaši, Literarna skupina in Komorna skupina in prikazali, kako lepa je grosupeljska fara. Zvonovi so kulturna dediščina krščanstva. Zvonjenje izvira iz 6. stoletja, ko so pričeli zidati zvonike zraven cerkva. Zvonovi vabijo k bogoslužju ali pa k drugim dogodkom, kot je zvonjenju ob nesrečah, hudi uri. Zvoni se tudi, ko nekdo umre. Zvonjenje Angelovo češčenje zjutraj in zvečer izvira iz 14. stoletja. Ob 12. uri pa je nastalo v čast Mariji, ki je preprečila Turkom zavzetje Beograda. Pritrkavanje je slovesna oblika zvonjenja, pri čemer zvok zvonov simbolizira veselje, slavje in praznovanje. Tako se običajno pritrkuje za večje krščanske praznike in na slovesnostih, kot so obhajilo, birma, nova maša. Pritrkuje se s kembljem na obod zvona. Pri tem je pomembna melodija in določen ritem, kar je zapisal v Slovenskem pritrkovalcu Ivan Mercina (1851–1940). Naši umetniki, pesniki in pisatelji, so pisali o zvonovih in njih vabilu na dogodke. Druga dediščina pa so orgle. Član komorne skupine Tine Likovič je zaigral Prikaz večne cerkve, delo Oliviera Massiaena.
Milena Nagelj