Ta veseli dan ob 15-letnici Bork

Grosupeljske fuzbalerke, ki brcajo pod okrilje NK Brinje, slišijo pa na ime Borke, so praznovale 15-letnico obstoja. Jubilej so proslavile športno, odigrale so turni s sedmimi ekipami nogometašic, zelenico je teptalo več kot 50 žensk v kopačkah. Dogodek je pritegnil tudi nekaj bivših članic in navdušencev nad ženskim nogometom, počastile so jih, kot je povedla Irena Gantar, tudi štiri borke iz čisto prve postave, »dve od njih sta mami naših aktualnih bork«.

Druženje se je raztegnilo v večer, nočno rajanje pa so na žalost prekinile nizke temperature. Kljub temu so dekleta še uspela zarezati v slastno torno Pekarne Pečjak in jo »zmazati do konca«. Ob tem pa so poskrbela tudi za dokumentarno predstavitev zgodovine, saj so pripravila mini razstavo ob obletnici. »Nekaj fotk, naših 10 zapovedi, pa nekaj o glavnem trenerju Borcu, ki je z Borkami že od našega drugega treninga pred 15 leti, in o kapetanki, ki je v ekipi že od čisto prvega dne, pa o pomočniku trenerja Miletu, ki je z nami zadnjih sedem let, a je nepogrešljiv. Spomine smo obujali ob številnih fotografijah, ki so se vrtele na zaslonu. Res smo skupaj doživeli marsikaj tudi izven igrišč, od priprav, izletov v hribe, pa naših tradicionalnih maškarad,« je strnila Gantarjeva; druga dolgoletna članica, Polona Samec, pa se je v Grosuplje preselila pred poldrugim desetletjem in se prav tako zapisala žogi. »Kot mama malega nogometaša sem prišla v stik s puncami, ki so na Brinju brcale žogo. To je bil zame prelomni moment, ljubezen na prvi brc. Od takrat so vsi športi v senci nogometa oz. le sredstvo za nabiranje kondicije in vzdrževanje forme. Nogometna igra je zame magična, v človeku vzbudi strast, evforijo. Je absolutno več, kot le šport. Ekipni duh, sploh če so tvoja ekipa Borke, pa še dodatno podžiga in potencira pozitivne emocije.« 

Boruta Kolariča, po katerem so si Borke tudi nadele ime, so v vlogo trenerja ženske rekreativne ekipe v bistvu potisnili, potem ko je prvotni trener že na prvem treningu uvidel, da zadeva le ni tako preprosta, kot si jo je predstavljal. »Po 15 letih treninga bi rad dekleta pohvalil, da samo še malo manjka do trenutka, ko bodo lahko žogo mirno zaustavile in natančno podale do soigralke. Seveda je to hec, tukaj se zdaj igra pravi nogomet in če kdaj pomislim na prve treninge in vse korake, ki smo jih od takrat naredili, je potrebno pohvaliti vztrajnost in motivacijo, ki jo premorejo punce, nekatere so se naučile igrati nogomet tako rekoč iz nič in to je vredno vsake pohvale,« je trener navdušen nad zavzetostjo deklet. »Moram priznati da me že od vsega začetka fascinira motiviranost in želja po izboljšavah v igri nogometa, predvsem to velja za starejše članice.  Punce so zelo zagnane in ker je žoga najboljša droga, je vedno napeto in zanimivo. Sicer pa je vendarle govora o dekletih, tako da so trenutki na treningu, ko jih je treba nekaj sekund pač pustiti, da se naklepetajo, preden lahko nadaljujemo po planu.«

Načrti za naprej so jasni, »igrati nogomet in v njem uživati ne glede na to, kako dobro nam gre od nog,« pravijo dekleta, ki razbijajo stereotipe o klasičnih mamah. Čeprav so od začetka ravno te sestavljale enovito moštvo, pa se je z leti ekipa premešala. Pisana druščina žensk je danes stara med 25 in 50 leti in, kot poudarja Irena, »tudi znanje je različno, a ne nujno premo sorazmerno s starostjo«. Petnajst aktivnih članic, od tega je dobra tretjina veterank, vsak teden nameni nekaj uric najljubši postranski stvari na zemeljski obli. »A,« je ob tem poudarila Irena, »nogomet v naši ekipi ni vse. Smo ekipa, ki ima res čudovit vajb, radi se podružimo tudi zunaj igrišč in ustvarjamo povezano skupnost. Zadnje čase se nam pridružujejo večinoma dekleta, ki so nogomet že prej trenirale ali se ga naučile v igri s fanti na dvoriščih. Ni pa nujno, vabljene ste vse navdušenke,« je še povabila v roza tim in dodala: »Kar se tiče pa usklajevanja obveznosti, res ni težko enkrat na teden odložiti vsega ostalega in oditi na trening ali turnir, kjer telo zadiha, duša pa si spočije.« Z motivacijo in zavzetostjo, ki jo kažejo nogometašice, bodo pod streho pospravile še marsikatero obletnico.


Barbara Pance