Grb Občine Grosuplje, ki je nastal v okviru projekta »Slovenija kvačka«, krasi prostore Mestne knjižnice Grosuplje

»Kvačkarice Slovenije smo združile svoje spretnosti obračanja magične palčke in s prejo kreiramo največji slovenski kvačkarski izziv.« S temi besedami je v okviru projekta »Slovenija kvačka« stopilo skupaj 211 kvačkaric in 1 kvačkar ter ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije, v času od 15. 9. do 26. 12. 2021, skvačkalo 212 grbov vseh slovenskih občin, s tem pa Sloveniji prisvojilo tudi nov Guinnessov rekord, vpisan v knjigo 28. 1. 2022.

Projekt Slovenija kvačka je nastal na pobudo kvačkarice Jadranke Smiljić iz Laškega, grb Občine Grosuplje pa je skvačkala Andreja Okorn, naša občanka.

Simbolična predaja kvačkanega grba Občine Grosuplje je bila v četrtek, 17. novembra 2022, v Mestni knjižnici Grosuplje, kjer je grb tudi našel svoje mesto.

Vodja projekta Jadranka Smiljić, ki je tudi sama že Guinnessova rekorderka, in sicer v maratonu neprestanega kvačkanja, nam je povedala, da je bilo za ta podvig porabljenih 530 kg preje in vanj vloženih 21.200 ur dela. Kvačkali so s tehniko C2C, volna pa je bila iz slovenskega podjetja Majšperk.

Kot je še povedala, je, da jim je uspel Guinnessov rekord, izredno vesela, in se ob tem zahvalila vsem kolegicam in kolegu kvačkarjem. »Andreja je svojo nalogo fantastično opravila,« pa je dejala o avtorici našega grba. Projekt je sicer potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, za podporo projektu se je zahvalila tudi našemu županu dr. Petru Verliču.

Kvačkarica našega grba Andreja Okorn pa nam je zaupala, da je za grb porabila 2,5 kg preje, potrebnega je bilo preko 100 ur dela. K projektu je sicer z veseljem pristopila. »Ponosna sem, da sem Grosupeljčanka in da sem lahko izdelala grb Občine Grosuplje,« je dejala. Vesela pa je tudi, da bo na tako lepem mestu. V knjižnici, ki jo tudi sama rada obišče.

Župan dr. Peter Verlič je ob tej priložnosti vsem kvačkaricam in kvačkarju čestital za Guinnessov rekord, posebej pa vodji projekta. Posebno zahvalo je izrekel tudi avtorici našega grba. »V tem delu knjižnice imamo večkrat lepe prireditve, tukaj je tudi turistični informacijski center, v Koščakovi sobi se pari tudi poročajo, tako da ga bodo naši občanke in občani, pa tudi obiskovalci od drugod zagotovo opazili,« je še povedal.

Sloveniji je tako uspel nov Guinnessov rekord, kot pravijo kvačkarice in kvačkar, združeni v projektu Slovenija kvačka, pa so k projektu pristopili tudi z namenom, da z veščino kvačkanja navdušijo tudi mlajšo generacijo, ki bo izročilo peljala in predala naprej. Sicer pa, kot še pravijo, pletenje in kvačkanje že dolgo ni le domena babic in starih tet. V svetu, in tudi pri nas, ima nove sodobne pristope in družbeno noto. Od pletenja in kvačkanja za dobrodelne namene, do pletenja ali kvačkanja z družbeno odgovornim sporočilom, gverilskega pletenja, umetniških inštalacij, pa vse do terapevtskih učinkov, ki jih ima tovrstno ustvarjanje na telo in duha.

Jana Roštan