Dan samostojnosti in enotnosti na Polici

Župnija Polica pri Grosupljem je 26. decembra 2022 že trinajstič na dan samostojnosti in enotnosti pripravila mašo za domovino in domovinski recital, sledil pa je tudi blagoslov konj, ki se ga je tokrat udeležilo kar 42 konjenikov.

Sveto mašo za našo domovino je daroval župnik Martin Golob, ki nas je v pridigi vzpodbujal, da si kot kristjani prizadevamo za edinost med nami in v naši lepi domovini s skupnim delom, sodelovanjem, brez kritiziranja in opravljanja, s prizadevanjem za odpuščanje in s hvaležnostjo za vse, ki naredijo veliko dobrega, tudi za dobre politike, za katere moramo tudi moliti.

Sledil je domovinski recital, ki sta ga po predlogi Rudija Rometa povezovala Lucija Berčan in Miha Dežman.

Po skupaj zapeti himni smo čestitali županu dr. Petru Verliču, da so njemu in tradicionalnim strankam volivci spet podelili mandat za vodenje občine na zadnjih lokalnih volitvah, saj so prepoznali velik razvoj Občine Grosuplje v zadnjih letih.

Župan dr. Peter Verlič je v svojem nagovoru izpostavil dosežke Slovenije po osamosvojitvi, opozoril pa je, da se je marsikje zalomilo, ker smo pozabili na svoje krščanske korenine. Želi si, da bi vsi izvoljeni sodelovali v dobro naše domovine in tudi na lokalni ravni za napredek in razvoj naše lepe občine.

Ni dvoma, da je samostojna država Slovenija največji dosežek v zgodovini slovenskega naroda. Samostojnost, samobitnost in neodvisnost naše države se je postopoma gradila več kot tisoč let. V kratkem pregledu slovenske zgodovine so bili izpostavljeni najpomembnejši mejniki, od slovenskih knezov v Karantaniji, nemškega in avstrijskega cesarstva, Cirila in Metoda, reformacije, programa Zedinjene Slovenije 1848, taborov, čitalništva, Majniške deklaracije 1917, zaslug Antona Martina Slomška in Rudolfa Maistra, krivične Pariške mirovne konference, diktature Kraljevine in komunistične Jugoslavije pa vse do političnih sporov, vojn na Balkanu v 90-ih letih prejšnjega stoletja, razpada Jugoslavije in nastanka novih držav, med katerimi je bila prva Slovenija.

Izvedeli smo še eno zgodovinsko zanimivost: Zadnji Koroški vojvoda, ki je bil 1414 ustoličen v slovenskem jeziku, je bil Ernest Železni Habsburški, sin Leopolda III. Habsburškega in Viride Visconti, milanske plemkinje. Tako Ernest kot Virida sta govorila tudi slovensko, saj se je po moževi smrti Virida umaknila na grad pri Pristavi nad Stično. Pokopana je v stiškem samostanu. Za poliško župnijo je zanimivo, da je bila lastnica vseh posestev v treh naših vaseh: Mala Stara vas, Velika Stara vas in Špaja vas (današnje Troščine).

Sin Ernesta Železnega, cesar Friderik III., je za potrebe slovenskega naroda leta 1461 ustanovil novo škofijo Ljubljana. Leta 1462 jo je potrdil papež Pij II., ki je bil prej tržaški škof Silvio Piccolomini in je kot pisatelj opisal demokratičen predstavniški protokol slovenskega ustoličevanje knezov in vojvod, ter tako vplival tudi na vsebino prve Ustave Združenih držav Amerike.

V zgodovini slovenske samostojnosti so bili vzponi in padci. S plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti nove države Slovenije smo hoteli prekiniti s socialistično revolucijo, a kot kaže večina državljanov samostojne Slovenije še vedno ne razmišlja tako. Pravičnost, Bog, vera, poštenje, materni jezik, družina, življenje, patriotizem, delo in vrednote, ki so tako krasile slovenske prednike, so vse bolj prikazane kot miselnost nazadnjakov.

Recital se je nadaljeval z domoljubnimi in sodobnimi pesmimi, ki prinašajo upanje in odgovore na vprašanja tudi našega časa, s katerimi so program obogatili Poliški oktet, otroški župnijski zborček, ženska vokalna skupina Stezice, Neža Dežman in duhovni pomočnik Marko Senica. Z ukrajinsko božično pesmijo smo želeli posebej izkazati podporo trpečemu ukrajinskemu narodu, za zaključek pa smo vsi skupaj zapeli »Ko bi ljudje ljubili se«, z željo, da bi delo za mir na svetu začeli pri sebi in med najbližjimi.

Blagoslovu konj pred cerkvijo je nato sledilo še prijetno druženje ob domačih dobrotah.

Anica Smrekar, foto in video: Brane Petrovič