Nahajate se:
Grosupljega tokrat ni poplavilo
Grosupljega tokrat ni poplavilo
8. 9. 2023
375
Julijske in avgustovske poplave so v nekaterih delih Slovenije povzročile nemalo težav predvsem na območjih hudourniških vodotokov in rek, ki nimajo urejene protipoplavne zaščite. Visoka intenzivnost padavin je na območju katastrofalnih poplav vztrajala nekaj dni, drugje pa so se poplavne količine padavin pojavile nekoliko kasneje, z nižjo intenziteto, brez padavinskih neurij. Na srečo je bilo območje naše občine med slednjimi in zato večjih težav s poplavami tokrat ni bilo.
Gasilske enote in enote Civilne zaščite so že pred napovedanimi obilnimi padavinami poplavno ogroženim družinam in podjetjem zagotovile protipoplavne vreče, oblikovale zalogo protipoplavnih vreč, skladiščenih pri Gasilskem centru Grosuplje ter izvajale dežurstvo za posredovanje ob razlitjih vodotokov. V ta namen je bila vzpostavljena operativna skupina predstavnikov vodstva Občine Grosuplje, Gasilske zveze in Civilne zaščite ter objavljena dežurna telefonska številka Civilne zaščite z dežurno operativno osebo, ki je vsem zainteresiranim vseskozi nudila pomoč in informacije o poplavnih dogodkih. Za primer potrebne evakuacije ogroženega prebivalstva sta Hotel Grosuplje in Dom starejših občanov Grosuplje ponudila proste nastanitvene zmogljivosti in prehrano, OO Rdečega križa Grosuplje pa ekipe prve medicinske pomoči in humanitarno podporo. Vzpostavljena je bila tudi koordinacija s Policijsko postajo Grosuplje in centroma za obveščanje in prometno informativnim centrom zaradi informiranja o poplavljenih cestah. V nekaj primerih so gasilci dejansko posredovali in ogroženim na območju naše občine namestili vreče.
V času katastrofalnih poplav v začetku avgusta so upravljavci zadrževalnikov Bičje na Selih pri Šmarju, Veliki Potok pod Polico in Zacurek pri Šmarju Sapu, s koordinacijo Civilne zaščite, dodobra zapolnili prostornino zadržane padavinske vode in s tem vseskozi zagotavljali največji možni odtok potokov Bičje, Grosupeljščica in Breg – Tlaški potok, ki pa zaradi nadzorovanega zadrževanja vode niso nikjer prestopili bregov.
Zadrževalnik Bičje se razprostira na 118 hektarih pretežno močvirnih kmetijskih zemljišč med Seli pri Šmarju, Ponovo vasjo in Podgorico. Zadrževalnik ima ob največji zajezitvi prostornino 1,38 milijona m3 vode, ob poplavah leta 2010 je bil popolnoma zapolnjen, ob zadnjih poplavah pa je bila zapolnjenost ocenjena na 70 % oziroma na okoli 1 milijon m3. Petega avgusta ob četrti uri zjutraj je zapornica pričela regulirati pretok vode pod mostom v Brezju pri Grosupljem in po šestih dnevih s popolnim odprtjem zaključila obratovanje v času poplavnega dogodka.
Na zadrževalniku Veliki potok je 4. avgusta ob 16. uri upravljavec pričel zapirati kotalno zapornico, pretok se je tekom poplavnega dogodka reguliral glede na največji možni vodostaj Grosupeljščice pri Mestni tržnici, 9. avgusta pa se je zadrževalnik izpraznil in s tem odlično opravil svojo nalogo. Zadrževal je okoli pol milijona m3 vode, pretoka preko visokovodnega preliva ni bilo. Nekaj dni je bila zaradi poplavljenosti zaprta bližnja lokalna cesta proti Troščinam, obvoz je bil zagotovljen preko Police.
V času obratovanja je bilo na območju zadrževalnika opaziti precej v preteklosti poplavno ogroženih občanov, ki so z zanimanjem in predvsem z navdušenjem opazovali delovanje, polnjenje in praznjenje akumulacije pred nasipom.
Zadrževalnik Zacurek se je napolnil 5. avgusta, ko je Dars za tri dni zaprl izvoz v Šmarju - Sapu. Dan pred tem sta poplavila tudi podvoza pod avtocesto za Paradišče in Lipoglav. V času poplav so bile zaprte še lokalne ceste Mala vas – Pece, Brezje pri Grosupljem – Sela pri Šmarju, Mala Račna – Gabrje ter Velika Račna - Mala Račna pri Limberku.
V julijskih neurjih se je na Polici sprožil večji plaz in ogrozil novogradnjo v 3. gradbeni fazi ter izkopano gradbeno jamo predvidene novogradnje. Raziskave so bile že izvedene, v pripravi je dokumentacija za sanacijo. V času avgustovskih poplav pa je bil sprožen manjši plaz na cesti proti Kožljevcu, ki pa so ga v času zapore vzdrževalci ceste tudi sanirali.
Enote Gasilske zveze Grosuplje so z vozili in gasilci posameznih PGD sodelovali in pomagali pri sanaciji odpravljanja posledic poplav na Koroškem, Gorenjskem ter v Osrednji Sloveniji.
Civilna zaščita Grosuplje je v sodelovanju s Civilno zaščito in z gasilci iz Ivančne Gorice nudila tehnično pomoč in podporo Črni na Koroškem, kjer sta ekipi za tehnično reševanje iz Komunalnih gradenj Grosuplje in iz Javnega komunalnega podjetja Grosuplje tri dni z bagri in kamioni ter z delavci čistili prodne nanose z dvorišč stanovanjskih hiš ter z območij porušenih cest.
Izkušnje ob izvajanju zaščite in reševanja ob letošnji poplavi lahko strnemo v sklepno ugotovitev, da je poplave možno obvladovati predvsem s premišljenim prostorskim načrtovanjem in umeščanjem objektov, cest in infrastrukture izven poplavnih območij, z rednim vzdrževanjem in obnavljanjem vodne infrastrukture ter z umeščanjem hidrotehničnih protipoplavnih objektov na poplavno ogrožena območja. Slednje je na območju grosupeljske občine z angažiranjem Občine in pristojnih državnih služb že obrodilo sadove, trem zgrajenim zadrževalnikom v prihodnosti sledi še izvedba protipoplavne ureditve Grosupeljščice ter verjetno izgradnja še dveh oziroma treh evidentiranih potrebnih zadrževalnikov na območju Grosupeljske kotline.
Hvala vsem in vsakemu posebej za odlično opravljeno delo in izkazano pripravljenost pomagati v nesreči prizadetim občanom in podjetjem.
Tomaž Rigler,
poveljnik Civilne zaščite Občine Grosuplje