ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJA (APRIL 2024)

ZANIMIVOSTI MED SPOMLADANSKIM POHODOM PO RADENSKEM POLJU 

 

V soboto, 18. maja, smo v soorganizaciji s Turističnim društvom Kopanj izvedli tradicionalni spomladanski pohod po Radenskem polju, ki ga vsakoletno organiziramo v času Evropskega tedna parkov. Na pohodu smo spoznavali kulturne in naravne znamenitosti Radenskega polja. Pot se je začela pri cerkvi sv. Martina, oziroma, kot ji domačimi pogosto rečejo, pri cerkvi pod Boštanjem. Nahaja se namreč tik pod vzpetino, na kateri stoji grad Boštanj. 

GRAD BOŠTANJ: Grad Boštanj stoji na vzpetini južno od kraja Grosuplje. Po izročilu naj bi bil najprej zgrajen samo stražni stolp, ki so ga kasneje razširili in obdali z obzidjem in obrambnimi stolpi. Poslopje je bilo poimenovano Weissenstein, ime pa je najverjetneje dobilo po belem kamnu, iz katerega je bil zgrajen.

BLAGAJEV VOLČIN: Na gradu Boštanj je bil rojen Rihard Ursini, grof Blagaj, ki se je priženil v graščino v Polhov Gradec. Po njemu se imenuje ena prvih zavarovanih rastlin na slovenskih tleh – blagajev volčin.
Blagajev volčin na Radenskem polju sicer ne uspeva, se pa ta zavarovana rastlina imenuje po grofu Blagaju, čigar rodbina Ursini-Blagaj je bila od 17. do konca 19. stoletja lastnica gradu.

 

 

CERKEV SV. MARTINA: Cerkev je bila v pisnih virih omenjena v 
14. stoletju, v začetku 18. stoletja pa je ob prenovi dobila sedanji videz. Strokovnjaki pravijo, da so pri sedanji podobi imeli pomembno vlogo stiški menihi in grofje Blagaj. Poleg njih so s cerkvijo in seveda samo graščino povezani tudi grofje Ursini, Lazarini in morda tudi turjaški grofje. Eden najpomembnejših elementov so grobnice rodbine Blagaj, pomemben objekt pa je tudi baročni glavni oltar.Turistična vodnica Olga s Turističnega društva Kopanj nam je na izhodišču poti predstavila zanimivosti tega območja in zgodovino gradu Boštanj. 

 

Mimo cerkve sv. Martin smo prišli do vodotoka Dobravke, ki je poleg Zelenke in Šice, en od treh vodotokov Radenskega polja. V običajnih razmerah so to trije povsem ločeni vodotoki. Vsak od njih ima ne samo svoj značaj, temveč tudi svoje vodozbirno zaledje in vodni režim. Vode Radenskega polja se po daljšem deževju in povečanem dotoku lahko združijo in skupaj za nekaj tednov del polja spremenijo v presihajoče jezero. Za vse tri vode velja, da so kraške ponikalnice, njihova voda pa ponovno pride na plano v izvirih reke Krke.

 

V vasi Zagradec pri Grosupljem smo prečili most čez Dobravko ter pot nadaljevali proti osrednjemu delu Radenskega polja, ki predstavlja neprecenljiv mozaik različnih življenjskih okolij. Razdalje med njimi so ponekod tako majhne, da lahko hkrati z eno nogo stojimo na mokrotnem  travniku, z drugo pa na suhi vresavi ali travniku. Svoj doprinos k mozaičnosti je dodal tudi človek, ki je skozi stoletja prostor preoblikoval. Prav to je tudi razlog, da je bila za simbol Krajinskega parka Radenskega polja izbrana sibirska perunika. 

 

SIBIRSKA PERUNIKA: predstavlja povezanost in soodvisnost človeka in narave, ki se kaže v tem, da so se glede na dane naravne pogoje prilagodili tako človek kot tudi rastline in živali. Sibirska perunika simbolizira prav to, saj je še kako odvisna od človekove sonaravne rabe travnikov. Če se ne kosi, izgine. Preraščati jo začno druge lesne rastline. Izginotju pa bi lahko botrovalo tudi intenzivno kmetijstvo (večkratna košnja in močno gnojenje ter izsuševanje zemljišč z novimi melioracijskimi jarki). Ime rodu (Iris) izvira iz imena starogrške boginje mavrice, Iris.

 

Poleg sibirske perunike smo lahko občudovali tudi ostalo rastlinstvo in živalstvo: veliki poletni zvonček, kukavičje lučce, orhideje, trpotčast porečnik, pojalnik, preletela nas je štorklja, opazovali smo srnjad, v mlakah ob in na poti pa tudi številne dvoživke, kot sta hribski urh in zelena žaba.

 

Med pohodom smo velik del poti lahko na južni točki opazovali osamelec Kopanj.

 

KOPANJ: velja za enega lepših primerov kraškega osamelca oz. huma in se dviga 68 m nad kraškim poljem. Ob tem spominja na otok, kar v času poplav tudi postane. Da je bilo tu prazgodovinsko gradišče, dokazuje, da je bil zanimiv že v preteklosti. Iz ostankov tega gradišča je nastala prvotna cerkev Marije Vnebovzete, ki je prvič omenjena leta 1433. V času turških vpadov so tudi okoli te cerkve zgradili obzidje, ki se je delno obdržalo do današnjih dni.

Ob cerkvi je župnišče, v katerem je otroštvo preživljal tudi dr. France Prešeren. Živel je pri stricu, ki je bil vaški kaplan, in ga je naučil brati in pisati. Tik pod vrhom Kopanja pa stoji osnovna šola, v kateri je pouk že od leta 1865. Na severni strani Kopanja je studenec, ki izvira 10 m nad nivojem kraškega polja, ima stalno vodo, tudi v največji suši. 

 

Mimo osamelca Kopanj smo prispeli do vasi Račna in naprej do Centra ohranjanja narave Žabja hiša, kjer se je 8 kilometrov dolg pohod v družbi 35 pohodnikov zaključil. Pohodu sta sledila pogostitev z domačim bezgovim sokom, čaji in narezkom lokalnega pridelovalca ter voden ogled razstav o Radenskem polju in varstvu narave v Žabji hiši.

Vabljeni tudi na naš naslednji – tradicionalni jesenski pohod, ki bo v soboto, 28. septembra 2024.

 

Pripravila:Tina Stepišnik, Krajinski park Radensko polje