Zelene novičke Radenskega polja (julij 2024)

 

Močvirska sklednica (Emys orbicularis) je naša edina avtohtona sladkovodna vrsta želve, ki spada v družino sklednic Emydidae. V Sloveniji so večje populacije opazili v Beli Krajini, na Ljubljanskem barju, na slovenski obali in v porečju Save. Močvirska sklednica je prisotna po vsej državi z izjemo gorskih predelov. Drugod je razširjena po celotni Južni in delih Srednje Evrope, v Severozahodni Afriki, na vzhodu se razširja do Latvije, Rusije, okrog Črnega morja in Kaspijskega jezera ter v Turčiji.

 

Močvirska sklednica spada med ogrožene živalske vrste, zato je v Sloveniji zavarovana z zakonom. Mednarodno jo varujeta Direktiva o habitatih in Bernska konvencija, katerih podpisnica je Republika Slovenija. V Sloveniji je dodatno zavarovana še z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Rdeči seznam IUCN jo na nivoju Evrope uvršča v kategorijo potencialno ogroženih vrst, na rdečem seznamu Slovenije pa je uvrščena v kategorijo prizadeta vrsta. Varuje se tudi njen habitat, saj je močvirska sklednica kvalifikacijska vrsta za nekatera Natura 2000 območja v Sloveniji.

 

Dolžina zgornjega oklepa pri odraslih živalih meri do 25 cm. Običajno je temno olivne do rjave barve. Po glavi, vratu, nogah in oklepu so prisotne številne rumene pike. Oklep je lahko tudi brez rumenih pik, predvsem se to opazi pri starejših osebkih. Na okončinah imajo med prsti plavalno kožico.

 

Med odraslimi osebki prihaja do spolnega dimorfizma. Samice so večje, njihov spodnji oklep je raven in imajo krajši rep. Samci so manjši, spodnji oklep je vbočen, imajo pa tudi daljši in debelejši rep. Šarenica je povečini rumena, pri samcih pa najpogosteje oranžna.

 

Njihov habitat je zelo variabilen. Pojavljajo se v sladkih in polsladkih vodah, ki so stoječe ali počasi tekoče ter bogato preraščene z vodnim in obvodnim rastlinjem. Najdemo jih v jezerih, ribnikih, kanalih, jarkih, mrtvicah, počasi tekočih rekah itd.

 

Močvirske sklednice se razmnožujejo od marca do maja. Samice se lahko v eni sezoni parijo z več samci. Jajca ležejo od konca maja do sredine julija. Mladiči se izležejo po osmih do desetih tednih, konec poletja ali v začetku jeseni. Gnezdo zapustijo v jeseni ali pa naslednjo pomlad, odvisno od podnebja na posamezni lokaciji. Na uspešnost gnezdenja vplivajo različni dejavniki, kot so prisotnost plenilcev, človeška aktivnost, vlažnost zemlje in klimatski pogoji. Na dolžino inkubacije in preživetje med hibernacijo najbolj vplivata temperatura okolja in zemlje, ki vpliva na dolžino inkubacije. Razvoj spola je odvisen od temperature okolja. Pri temperaturah pod 27,51°C se izležejo samo samci, nad 29,51°C pa se izležejo samo samice. Med 27,51°C in 29,51°C se lahko razvijeta oba spola.

 

Prehranjujejo se z manjšimi kačami, paglavci, ribami, žuželkami, deževniki in polži, odrasle lahko zaužijejo tudi nekaj hrane, ki je rastlinskega izvora. Dejavne so od februarja do novembra, zimo preživijo zakopane v mulj na dnu vodnega telesa.

 

Močvirske sklednice ogroža drobljenje habitata zaradi urbanizacije in intezifikacije kmetijstva. Ogroža jo tudi prisotnost okrasne gizdavke (Trachemys scripta), ki izvira iz Severne Amerike, po svetu pa se je razširila zaradi trgovine z živalmi. Pri nas sta prisotni podvrsti rdečevratka (Trachemys scripta elegans) in rumenovratka (Trachemys scripta scripta). Odrasle osebke, ki lahko zrastejo do 33 cm in tako hitro prerastejo hišne terarije, ljudje spuščajo v zunanje okolje. Rumenovratke in rdečevratke z močvirsko sklednico tekmujejo za mesta za sončenje in gnezdenje. V nekaterih vodnih telesih v Sloveniji, kjer so prisotne tujerodne želve, močvirskih sklednic ni ali pa je le nekaj osebkov. Poleg tega so tujerodne želve potencialne prenašalke bolezni in parazitov, na katere močvirska sklednica ni odporna.

 

V letu 2020 smo na območju Krajinskega parka Radensko polje izvedli popis močvirske sklednice in zaznali njihovo prisotnost na območju ribnikov na Boštanju. Poleg te domorodne vrste pa je bilo na istem območju ugotovljena tudi prisotnost tujerodnih invazivnih vrst želv, okrasnih gizdavk. Zato smo se odločili, da v letošnjem letu izvedemo izlov teh tujerodnih vrst želv, preden se namnožijo in imajo še večji negativen vpliv na sklednico in ostale zavarovane vrste. Povečano število tujerodnih želv v ribnikih v Boštanju bi lahko privedel do opustitve tega habitata s strani močvirskih sklednic. Posledično bi se močvirske sklednice razpršile po okoliških manj primernih habitatih, kar bi imelo dolgoročne negativne posledice na velikost in kondicijo populacije močvirske sklednice na tem območju.