Šmarje-Sap

Šmarje-Sap šteje 1572 prebivalcev in je del krajevne skupnosti Šmarje-Sap. Od Grosuplja je oddaljen 4 km.

Urbanizirano, v osnovi obcestno naselje v skrajnem zahodnem delu Dolenjskega podolja leži na severnem vznožju Boršta (okrog 400m) in Mačke (397m). Severno od njega tečeta avtocesta Ljubljana-Višnja Gora in železniška proga Ljubljana–Grosuplje, nad njima pa se na severu dvigajo vzpetine Vrhovka (465m), Pirčev hrib (492m) in Magdalenska gora (504m). Potok Zacurek priteče s severa in ponikne med cesto in železniško progo.

Naselje je nastalo z združitvijo prej samostojnih naselij Šmarja in Sapa leta 1961, kasneje se jima je priključila še vas Razdrto. Zaradi številnih novih hiš se je naselje zelo povečalo. Večina krajanov je zaposlena v Ljubljani. Jedro kraja je ob stari cesti Ljubljana-Grosuplje. V osnovi romanska, danes barokizirana župnijska cerkev Marijinega rojstva se omenja že leta 1228. Okoli nje je bil v času turških vpadov močno utrjen tabor. Od obzidja je viden samo še Turnček, dvonadstropna stavba na severozahodni strani cerkve, pomemben in dragocen zgodovinski in arhitekturni spomenik. Na Magdalenski gori so našli halštatsko gradišče, pri Šmarju pa več rimskih grobov. 

V Šmarju-Sapu je bilo rojenih ali je živelo kar nekaj pomembnih umetnikov ali znanstvenih ustvarjalcev: Jožef Ambrožič (1737- 1787), rojen v Šmarju, organist in učitelj, pisec ljudskih cerkvenih pa tudi osebnih priložnostnih pesmi; Konard Črnologar (1860- 1904) učitelj v Šmarju in konservator, umetnostni in splošni zgodovinar; Maks Furijan (1904- 1993) od leta 1966 je živel v Šmarju, gledališki, filmski in radijski igralec; Matevž Kračman (1773- 1853), rojen v Sapu, organist in pesnik; Ivan Lah (1881 1983) otroštvo in mladost preživel v Šmarju, srednješolski profesor, pisatelj in publicist; Metod Mikuž (1909- 1982) v Šmarju je preživel otroštvo, univerzitetni profesor, zgodovinar; Stane Mikuž (1913- 1985), rojen v Šmarju, kjer je preživel tudi del mladosti, univerzitetni profesor, umetnostni zgodovinar; Janez Perovšek (1921- 1994), rojen v Šmarju, inž. kmetijstva, politik, pisatelj in publicist, njegova partizanska pesem »Janez, kranjski Janez« je ponarodela; Stanko Svetina (1888- 1919), rojen na Razdrtem, pisatelj in prevajalec; Jože Žitnik (1906- 1973), rojen v Šmarju, kirurg, pionir slovenske onkologije.