Oratorij Grosuplje 2024 - Blagor zvestim

 

Letošnji oratorij je nosil pomenljiv naslov »BLAGOR ZVESTIM«, ki je del glavnega sporočila Danielove knjige, in sicer: Bog vodi  zgodovino in  bo rešil Izraelce, kot jih je že v preteklosti  - 
pod pogojem, da mu bodo ostali zvesti. Tema, pomembna za našo prihodnost!

 

OTROŠKI VRVEŽ, VESELJE - TLAKOVANA POT V ŽIVLJENJE

V nadaljevanju Lucija strne nekaj svojih misli o dogajanju na Cerkvenem hribu v času oratorija:

Vsako jutro so oratorij začeli ob 8. uri zjutraj, čeprav so otroci začeli prihajati že prej (»Se moramo še malo podružiti!« je dejal eden izmed fantičev). Dan so začeli s prepevanjem in plesom oratorijske himne ter dvigom zastave, čemur je vedno sledil duhovnikov blagoslov; nadaljevali so z dramsko uprizoritvijo zgodbe, izbrane za posamezni dan in skupno katehezo, ki jo je vodil g. kaplan Rok Gregorčič. Sledile so kateheze po razredih, kjer je bila tema dneva otrokom predstavljena na njim razumljiv, starosti primeren način.
»Po zaključeni katehezi smo se vsi zbrali v cerkvi pri skupni molitvi, na kar so se otroci udeležili delavnic po njihovi lastni izbiri. Delavnice smo organizirali v različnih prostorih, ki nam jih je nudila župnija Grosuplje in v okolici ter tudi v samem Grosupljem. Nekaj le teh: Županova jama, Avto center Jerovšek, DSO Grosuplje, igrišče ob OŠ na Tovarniški. Po teh aktivnostih smo imeli skupno kosilo, ki ga je g. župnik blagoslovil, nam vsem pa je zelo teknilo. Kosilu so sledile različne velike igre, ki so vsak dan potekale malo drugače in ob katerih so otroci resnično uživali. Vsak dan smo zaključili pod lipo s spustom zastave in  petjem, plesom himne ter podeljenim blagoslovom g. župnika,« slikovito predstavi potek dne, vodja oratorija Lucija Škulj. In  ne pozabi omeniti srede, 3. julija, ki je bil prav poseben dan. Takoj po dramski uprizoritvi in skupni katehezi so se vsi skupaj odpravili do Železniške postaje Grosuplje in  z vlakom v Ljubljano. Izstopili so na glavni postaji in se peš podali do ZOO Ljubljana ter tam preživeli prekrasen dan. Si predstavljate kolono več kot 300 mladeži, kako so predramili Grosuplje in celo Ljubljano. Toliko otrok po semaforiziranih križiščih ni mačji kašelj! Z veseljem pa je treba zapisati, da je vse potekalo usklajeno - z ubogljivimi otroki se lahko res daleč pride!
Vse aktivnosti v delavnicah so bile zanimive in poučne:
Odpravili so se v Županovo jamo – v letošnji zgodbi je svetopisemski junak Daniel vržen v levjo jamo; od tod ideja, da se tudi mladi udeleženci, seveda, kdor je hotel, odpravijo  v temačen  svet podzemlja in  rahlo izkusijo Danielovo počutje.
Čebelarji - so prišli in povedali o svojem delu in  razložili celotno življenje zelo marljivih čebelic.
Rdeči križ - kot že nekaj let, pridejo in prikažejo osnovne prijeme in načine prve pomoči ob različnih nezgodah.
Gasilski center Grosuplje - že vrsto let lepo sprejmejo in  otrokom omogočijo uporabo njihovega dvorišča in vode, da lahko izvedejo najboljše vodne igre...

 

ORATORIJ V OČEH OPAZOVALCA

 

Kako pa sem del petkovega dopoldneva doživela v množici prekipevajočega poletja mladih, vam razgrnem v nadaljevanju:

 

Ko sem kar malce upehano v poletni vročini merila korak potri vrhu hriba, me je najprej začudila nenavadna tišina. Bila sem namreč prepričana, da se mora vse vrveti od takšne množice in razigranosti. Ustavila sem se pri prvi skupini in  ugotovila, da se otroci s svojimi animatorji razdeljujejo po želenih delavnicah. In to brez vsakega hrupa! Veselo, zvedavo, toda mirno. Pristopila sem k skupiti deklic z njihovo animatorko Evo Dorić. »Me smo se pa danes odločile, da se pridružimo delavnici in gremo v DSO Grosuplje,« so bile zgovorne Živa Bavdek, Eva Kadunc in Klara Jere. »Tam sem imela prababico, pa sem jo obiskovala,« pove Živa. Sicer pa dekleta povedo, da  jim je všeč  obiskovati stare ljudi in jim delati družbo.

 

Malo pred 10. uro so se vsi zbrali v cerkvi ob  molitvi in prepevanju, na kar so se pridružili animatorjem v izbranih delavnicah. Spet je Grosuplje preplavila množica mladih; ponosno so dvignili table z napisi, kam jih vodi pot. Ena skupina npr. je bila namenjena v AC Jerovšek, druga v DSO, tretja v Veterinarsko ambulanto Buba... Koliko uslišanih pričakovanj?!

 

BESEDO ANIMATORJEM

 

EVA DORIĆ, gimnazijka, pa tudi sicer zelo aktivno dekle: »Četrto leto sem že animatorka, tako, da delo že kar dobro poznam Predvsem pa: tudi tistih nekaj izredno trmastih otrok se s pravim  pristopom da umiriti, tako da kar dobro vozimo našo skupno barko.
In  o pripravah na oratorij, in čas, ki ga je temu posvetila: »Vsako soboto zvečer od februarja dalje smo se srečevali. Takrat že malo odložiš šolske obveznosti. Ta čas je koristno izrabljen; mnogo se naučiš, pa še družba je odlična!«

 

ŽIGA PIRC, devetošolec: »Vsa leta sem obiskoval oratorij, animatorji so mi bili v vzgled, zdaj pa hočem tudi sam nekaj prispevati in povrniti, kar sem prejemal toliko let!« Žiga, kako vzpodbudno!

 

LUČKA in NEŽA BEDENE, ki sta umetniško besedo in  igro izbrali v programu izobraževanja umetniške gimnazije, pa tudi v osnovni šoli delovali v gledališču Hiška, sta okrog sebe zbrale otroke, ki so vešči igre in tako gradili ves teden, spoznavali talente. »Danes imamo še intenzivne vaje, saj bomo ob zaključku oratorija staršem zaigrali igro, za katero smo se morali besedilo naučiti v slabih dveh dneh.  Pa bo šlo, prepričana sem, zaupam svoji skupini,« pove Lučka.
Torej, je bilo »tipanje« za talenti prve dneve, uspešno!

 

Skratka, prehitro so minili ti čudoviti dnevi! - to je bilo enotno mnenje vseh oratorijcev.

 

In še pogled na prehojeno 5-dnevno pot animatorja URBANA ŠIFRARJA,  -   o tem,   kaj mu pomeni prostovoljstvo in  kakšen je njegov pogled na delo z mladimi, kako so otroci duhovno dojemali tisti del programa, ki se je nanašal na verske vsebine:

 

»Če se ne motim, sem kot animator na grosupeljskem oratoriju prvič sodeloval že pred osmimi leti, ob koncu osnovne šole. To mi pomeni precej več kot le prostovoljstvo - pomeni mi predvsem priložnost, da med pripravami animatorjem, med oratorijem pa otrokom govorim o Bogu, jim skušam pokazati, zakaj je življenje po veri, sledenje njegovim zapovedim in bivanje v posvečujoči milosti nekaj bistveno drugačnega in boljšega od vsake druge življenjske poti. Poleg tega pa uživam v družbi prijateljev iz župnije in otrok, od katerih se lahko naučim veliko o iskrenosti, nesebični ljubezni in zaupanju ter jim v tem postajam podoben, kot v evangeliju naroča Gospod Jezus.

 

Versko vzgojo otroci na oratoriju prejemajo predvsem pri katehezah, pri skupnih molitvah, svetih mašah ... Prihajajo iz zelo različnih družin, veliko je tudi takih, ki na oratoriju prvič vidijo cerkev od znotraj. V skupinah za kateheze prihaja do velikih razlik, ki jih moramo animatorji prepoznati in se nekoliko prilagajati, zato je veliko odvisno od našega truda. Večina otrok je v letih, ko jim pozorno poslušanje in koncentracija nista ravno največji vrlini, a vseeno marsikomu ostanejo v zavesti vsaj neke osnove verskih resnic, ki jih bodo do neke mere oblikovale in morda pripomogle, da se bodo čez nekaj let zares zavestno odločili za Boga. Še pomembnejši pa je zgled starejših, animatorjev in voditeljev, ki jim s svojim obnašanjem pri molitvi in v cerkvi kažemo na resničnost vere.«

 

Pa še zaključne misli LUCIJE ŠKULJ, vodje oratorija »Blagor zvestim«:

 

»Delo z mladimi mi veliko pomeni, še posebej, če lahko pri tem oznanjujem Boga. To je zame še toliko dragocenejše. Pogosto slišimo rek: "Na mladih svet stoji," in s tem se popolnoma strinjam. Oratorij je pravzaprav namenjen ravno temu - mladim. Animatorji pridobivajo veščine in sposobnosti za življenje. S tem, ko prevzemajo odgovornost in podajajo ideje za izboljšanje delovanja oratorija, se učijo sodelovanja v skupini. Otroci se medtem naučijo sprejemati drugačnost, odkrivajo nove talente in pridobivajo nova znanja. Vsi skupaj pa seveda spoznavamo Boga, ki je rdeča nit tako priprav na oratorij kot tudi samega oratorija.«
In še Lucijina misel, ki naj nam vsem bo v vzpodbudo tudi  takrat, ko smo postavljeni pred ovire:
» V Božjem varstvu ni nič težko!«

 

Tako tudi ni bilo nič težko ožji skupini animatorjev, ki so jo tvorili: gospod župnik Martin Golob in gospod kaplan Rok Gregorčič ter ožji tim: Zala Podobnik, Lara Duša, Tobija Antolič, Urban Šifrar in Lucija Škulj.

 

Če na takšnih mladih svet stoji, potem se nam za prihodnost ni bati!  

 

Zadnjo BESEDO DAJEM G.  ŽUPNIKU MARTINU GOLOBU, KI TAKOLE ZAKLJUČI: BOGU HVALA ZA VSE!

 

ZAHVALA OB ORATORIJU: Najprej čutim eno veliko hvaležnost do našega dobrega Boga Očeta, ki nam daje vse to veselje. Hvaležen sem gospodu kaplanu Roku Gregorčiču in ekipi voditeljev: Luciji Škulj, Zali Podobnik, Lari Duša, Tobiji Antoliču in Urbanu Šifrarju. Hvaležen sem vsem animatorjem, ki so dali ogromno ur v to pripravo in celotno srce v času oratorija. Bogu hvala za vsakega in za vse.
Hvala donatorjem: Občina Grosuplje, Ivan Garbas, MPGE d.o.o., Anzelj Transport, d.o.o., HI-PO, d.o.o., MZG d.o.o., Kuhar Boštjan, kmetija Perme, Avto Center Jerovšek, Avtoval, d.o.o., Avtotransporti Kastelec, Logo skupina, Mobil Plac, Cementni izdelki Zobec d.o.o., Devet design, Miha Butara, ZoboEstetika Trebnje - Karmen Verhovec, Gostišče Krpan, Gostišče Lunca, Vrtec Jurček, Picerija Pinki, Pekarna Pečjak, Don Don - Pekarna Grosuplje, Invalidsko podjetje Mercator, Delakorda, Pekarstvo Orehek, Založba Družina, Veterinarska ambulanta Buba in Marjan Kastelic, TD Županova jama, Les usluga Peter Kastelic, kmetiji Škulj in Garbas, Kulturno društvo sv. Mihaela, DSO Grosuplje, RK Grosuplje, Osnovna šola Louisa Adamiča, zakonca Kastelic, Slovenske železnice, ZOO Ljubljana, Nogometni klub Mura, PGD Grosuplje, Čebelarsko društvo Grosuplje, Mesarstvo Maver, EZS iz Brezja pri Grosupljem, Nina Kastelic, s.p., in še mnogi drugi. HVALA VAM!

 

Župnik: Martin Golob