V okviru projekta ICC potekal 3. mestni laboratorij

Občina Grosuplje, kot del konzorcija Skupnosti občin Slovenije, in še 11 njenih članic, občin Ajdovščina, Črna na Koroškem, Kanal ob Soči, Kočevje, Laško, Logatec, Ravne na Koroškem, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Škofljica in Vojnik, sodeluje v evropskem projektu 100 Intelligent Cities Challenge, katerega namen je, da mesta in občine iz različnih delov Evropske unije za soočenje s krizo pandemije združimo moči ter se v okrevanje podamo z uporabo najsodobnejših tehnologij, po inteligentni, zeleni in družbeno odgovorni poti. Prav mesta in občine ter naši lokalni ekosistemi bomo namreč gonilo okrevanja lokalnih gospodarstev, ustvarjanja novih delovnih mest in krepitve povezanosti z lokalnim prebivalstvom, torej sodelovanja in vključevanja prebivalstva ter tako ustvarjanja še bolj kakovostnega življenja za vse nas.

V okviru projekta je v času od 1. do 17. junija 2021 potekal že 3. mestni laboratorij, ta je bil še bolj kot predhodna dva zeleno in trajnostno obarvan. Srečanje mest in občin s strokovnjaki iz gospodarstva in politike je ponovno potekalo virtualno.

Dogodek se je pričel z dvema panelnima razpravama, namenjenima širši javnosti. Prvo, z naslovom »The Zero Pollution City: Leading the green transition of local businesses«, šlo je za partnerski dogodek Evropskega zelenega tedna 2021, je odprla Anna Athanasopoulou iz Evropske komisije.

Predstavila nam je zadnje evropske iniciative, ki spodbujajo mesta v njihovih prizadevanjih za bolj zeleno in trajnostno prihodnost, in sicer Evropski zeleni dogovor, Evropsko industrijsko strategijo, ta je posodobljena in podpira bolj trajnostne industrijske sisteme ter čistejše tehnologije, poslovne modele in potrošniške navade, ter vizijo ničelnega onesnaževanja do leta 2050, ta pa zasleduje cilj, da bi se onesnaženje zraka, vode in tal korenito zmanjšalo, vključno s 50-odstotnim zmanjšanjem odpadkov v mestih.

V svojem govoru je še izpostavila ključno vlogo, ki jo bomo imela mesta in občine na poti okrevanja, saj s prebivalci in podjetji neposredno sodelujemo. Razpravljali pa smo tudi o statistiki, da mesta predstavljajo kar 50 % svetovnega onesnaževanja in kar 70 % svetovnih emisij CO2. Če torej želimo doseči podnebne cilje, je potrebno mesta bolj vključiti v razpravo.

Osrednji govornik je bil Tadashi Matsumoto, vodja oddelka za trajnostni razvoj in globalne odnose pri OECD, ki je za soočanje s trajnostnimi in podnebnimi izzivi, kot je onesnaževanje zraka, poudaril pomen »krajevnega pristopa«.

Zmanjševanje onesnaževanja zraka pa gre z roko v roki z digitalizacijo in krožnim gospodarstvom.

Drugo panelno razpravo, »The City of the future: New urban trends for a climate-neutral and socially responsible industrial future«, pa je odprla Dana Eleftheriadou, prav tako iz Evropske komisije.

V dneh, ki so sledili, so bila nato organizirana različna srečanja in dejavnosti, poudarek pa je bil na tematskih delavnicah ob podpori ekipe mednarodnih strokovnjakov, ki so se v prvi vrsti dotikale področij oz. izzivov, ki jim v okviru projekta namenjamo posebno pozornost: zeleno gospodarstvo in zeleni lokalni dogovori, sodelovanje oz. vključenost prebivalcev in digitalizacija javne uprave, izpopolnjevanje in prekvalificiranje, dobavne verige in logistika ter zelena in digitalna tranzicija v turizmu.

Spoznali smo dobre prakse različnih mest ter se seznanili z nekaterimi napredki posameznih mest, ki so že rezultat tudi njihovega sodelovanja v projektu ICC.

Jana Roštan