V okviru projekta ICC potekal 5. mestni laboratorij

V času od 14. junija do 23. junija 2022 je v okviru projekta 100 Intelligent Cities Challenge, v katerem Občina Grosuplje sodeluje v konzorciju s Skupnostjo občin Slovenije in še 11 občin, Ajdovščina, Črna na Koroškem, Kanal ob Soči, Kočevje, Laško, Logatec, Ravne na Koroškem, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Škofljica in Vojnik, potekal še zadnji, 5. mestni laboratorij.

Srečanje mest in občin s strokovnjaki iz gospodarstva in politike je tudi tokrat potekalo virtualno. Osrednja tema je bila mobilizacija lokalnih ekosistemov in urbane inovacije, srečanje pa se je 14. junija pričelo z okroglo mizo, namenjeno širši javnosti, in posebno temo, kako so se mesta in občine odzvala na rusko agresijo na Ukrajino.

Svoje izkušnje, izzive, s katerimi so se soočala, so z nami delila mesta: Poznanj (Poljska), Aarhus (Danska) in Leuven (Belgija). Povzamemo jih lahko:

• Kratkoročna proti dolgoročni integraciji: Mesta so poudarila, da so se, ko je šlo za sprejem in integracijo beguncev, ob njihovem prihodu osredotočila na kratkoročne ukrepe. Vendar pa je trajanje njihovega bivanja negotovo in zavedajo se, da se bodo kmalu pojavili novi izzivi, kot sta dolgoročna integracija beguncev in združevanje družin. To bo zahtevalo drugačne, konkretnejše pristope.
• Sprejem beguncev in komunikacija: Prvi in ​​glavni izziv je predstavljala komunikacija z begunci, za namen ustreznega informiranja in obravnavanja njihovih potreb. Uporabljena so bila različna digitalna orodja, in sicer so že obstoječe spletne strani mest prevedli tudi v ukrajinščino, vzpostavili pa so tudi posebne platforme, kjer so zbrane vse informacije, koristne za begunce.
• Namestitev beguncev: Da bi odgovorili na veliko povpraševanje po namestitvah, za katera se ni vedelo, koliko časa bodo potrebne, so postavili zasilna bivališča in naslovili povpraševanja lokalnim hotelom. Ko to ni več zadostovalo potrebam, so se za pomoč obrnili tudi na druga mesta. Poznanj je sodeloval tudi s pobratenim mestom Hannover iz Nemčije. Mesta so za zbiranje podatkov o razpoložljivostih gostovanja uporabljala tudi družbena omrežja. Leuven je na primer na družbenih omrežjih uvedel hashtag #freespace, ki je ljudem omogočil, da so morebitno razpoložljivost nastanitve lahko hitro delili na spletu.
• Zaposlitveni izzivi: Večina prispelih beguncev je bila za delo dobro usposobljena in takoj pripravljena pričeti z delom, težavo je predstavljala jezikovna ovira. Aarhus je na primer, da bi beguncem pomagali najti ustrezno zaposlitev, organiziral tudi več zaposlitvenih sejmov.
• Zdravstvene zahteve: Najbolj pereč zdravstveni izziv je predstavljal COVID-19, vsem beguncem, ki še niso bili cepljeni, so mesta ponudila cepljenja. Pomemben vidik, ki ga je bilo potrebno upoštevati, je bilo tudi duševno zdravje in travme, povezane s tem, ko si prisiljen zapustiti svoj dom. Leuven je na primer v povezavi s tem v podporo beguncem organiziral tudi različne delavnice.
• Koordinacija prostovoljcev: Svojo pomoč so ponudili številni meščani in organizacije, kljub temu je izziv predstavljala predvsem počasna registracija. Mesta so tako razvila tudi različne digitalne sisteme (platforme, družbene medije) za zbiranje potrebnih informacij, kar je poenostavilo postopek.

Dogodek je lepo prikazal, da se mesta v povezavi z begunsko krizo soočamo s podobnimi izzivi. Hkrati je predstavljal tudi odlično orodje za ugotavljanje, kako delujejo druga mesta, in kakšni pristopi so najboljši.

Dogodek, namenjen širši javnosti, je potekal tudi 21. junija. Govora je bilo o pomenu vključevanja lokalnih ekosistemov in sodelovalnega upravljanja, prepoznavanja vrednosti sodelovanja med občani in podjetji ter o pomenu ustvarjanja močnih javno-zasebnih partnerstev in sodelovanj med lokalno upravo, podjetji, občani in akterji socialnega podjetništva.

Ta dan mu je sledil še dogodek, prav tako večji in namenjen širši javnosti, na temo umetne inteligence. Osredotočili smo se na vprašanja, kako umetna inteligenca izboljšuje modele mest, tako kar zadeva prebivalce, trajnostno rast in socialno odpornost ter koristi za lokalna podjetja. Seveda je bilo govora tudi o izzivih, ki jih umetna inteligenca prinaša.

5. mestni laboratorij se je po 10 dneh zaključil. V tem času je bilo sicer na temo mobilizacije lokalnih ekosistemov in urbanih inovacij organiziranih kar 20 navdihujočih srečanj, s številnimi izmenjavami izkušenj in spodbudnimi pogovori. Potekale so različne delavnice in predavanja.

Jana Roštan