Zelene novičke Radenskega polja (junij 2023)

 

Dvoživke zimo prespijo, od pomladi do jeseni pa se selijo med različnimi življenjskimi okolji. Spomladi po ustaljenih poteh iščejo primerna vodna okolja (mrestišča) za odlaganje jajc, iz katerih se po nekaj tednih izležejo paglavci oz. ličinke.

 

Do jeseni pa se večina dvoživk ponovno preseli v gozd, do svojih prezimovališč (v tleh pod listjem, v skalah, štorih …), saj jim gozdni prostor predstavlja zavetje med zimskim spanjem.

 

Najbolj množično selitve potekajo spomladi, zato v Krajinskem parku Radensko polje na cesti, ki povezuje Veliko Mlačevo in Veliko Račno, že od leta 2008 organiziramo akcijo prenašanja dvoživk preko ceste »Pomagajmo žabicam čez cesto.«. Prenašanja od leta 2021 izvajamo v sklopu projekta LIFE AMPHICON. Ob pomoči gasilcev iz PGD Račna in PGD Čušperk smo še pred začetkom pomladi, 22. februarja, postavili dober kilometer dolgo začasno varovalno ograjo za dvoživke. Na njej smo označili desetmetrske odseke, ki so nam pomagali pri popisovanju živali. 23 noči smo nato ob pomoči številnih prostovoljcev, opremljeni z lučmi, odsevniki, vedri in popisnimi listi, pregledovali ograjo in dvoživkam pomagali varno na drugo stran ceste.

 

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki ste nam tudi letos pomagali rešiti več tisoč dvoživk. Za tehnično podporo pa se zahvaljujemo Občini Grosuplje in Zavodu Symbiosis, ki sta nam s posojo kilometra dolge začasne varovalne ograje za dvoživke omogočila izvajanje akcije in nam s tem pomagala pri varovanju in ohranjanju dvoživk ter ozaveščanju ljudi o pomenu dvoživk.

 

Začasno varovalno ograjo pa bodo kmalu nadomestili trajnejši ukrepi. Ob koncu leta se bo namreč v sklopu projekta LIFE AMPHICON na nekaterih odsekih regionalne ceste med Velikim Mlačevim in Veliko Račno pričelo umeščanje trajne varovalne ograje in podhodov za dvoživke Tako bo dvoživkam dolgoročno omogočeno varno prehajanje ceste, spomladi k mrestiščem, do jeseni pa nazaj v gozdna prezimovališča.

 

Čeprav ograja ščiti le tretjino celotnega cestnega odseka, kjer dvoživke prehajajo iz gozda na Radensko polje, preko ceste vseeno vsako leto prenesemo več tisoč dvoživk. V letu 2021 smo preko ceste prenesli več kot 18.000 dvoživk, v letu 2022 preko 16.000, letos pa smo pred možnim povozom rešili kar 20.500 dvoživk. Od tega so bile najštevilčnejše navadne krastače (97 %), letos pa sta bila poleg rjavih žab (rosnice in sekulje), zelenih reg, zelenih žab, navadnega in planinskega pupka na ograji prisotna tudi 2 velika pupka, ki sta tudi ciljni vrsti projekta LIFE AMPHICON.

 

 

V sklopu projekta ZAGON izvajamo analizo hidrodinamike in kakovosti voda na Radenskem polju. Radensko polje je kraško polje, za katerega je značilno občasno poplavljanje. Občasne poplave so posledica vtekanja površinskih voda in dviga podzemne vode. Zaradi posebnih hidroloških razmer se je na poplavnih predelih razvil edinstven habitat mokrišč, travišč in šotnih barij. To je posebna naravna dediščina, ki jo želimo zaščititi, saj je v smislu blaženja podnebnih sprememb izredno dragocena.

 

Za boljše razumevanje vpliva hidrološke spremenljivosti, ki ne poteka enako po celotni površini polja, je potrebno bolje poznati dinamiko poplavljanja in kakovost vode. Za ta namen smo v okviru projekta ZAGON poiskali pomoč vodilnih strokovnjakov na področju raziskovanja krasa, Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU.

 

Poleg analize hidrodinamike bomo v sklopu analiz izvedli tudi serijo vzorčenj vodnih teles na osmih merilnih mestih. Z njimi želimo pridobiti osnovne kemijske (kalcij, magnezij, natrij, kalij, amonij, litij, kloridi, nitrati, sulfati, fosfati, nitriti, fluoridi, bromid) in mikrobiološke (število celokupnih bakterij, vsebnost Escherichia coli, koliformnih bakterij ter enterokokov) analize.

 

Konec maja smo v prostorih Žabje hiše gostili Partnerstvo za Pohorje. Partnerstvo v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor na območju Pohorja ustanavlja krajinski park. Namen obiska je bil spoznavanje primerov dobrih praks organiziranja in delovanja krajinskih parkov. Ker je Krajinski park Radensko polje edino zavarovano območje v Sloveniji, ki ima dva soustanovitelja, je bilo največ zanimanja glede sodelovanja med ustanovitelji in upravljalcem.

Med obiskovalci so bili tudi župani treh občin, kjer se bo nahajal krajinski park na območju Pohorja. Ogledali so si tudi Center ohranjanja narave Žabja hiša ter izrazili željo, da si v bližnji prihodnosti ogledajo tudi samo Radensko polje.

SREČANJE EIP KROTA

V maju je v Krajinskem parku Radensko polje potekalo usposabljanje v okviru projekta Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje (EIP) KROTA, ki je bilo namenjeno spoznavanju izbranih vrst dvoživk, plazilcev in metuljev ter habitatnih tipov in spoznavanju problematike ohranjanja narave. Na terenskem obisku so si udeleženci srečanja ogledali tudi nekaj že izvedenih naravovarstvenih ukrepov na Radenskem polju (mlake za dvoživke).

 

Pripravili: Tina Stepišnik, Špela Logar in Uroš Perme