Zelene novičke Radenskega polja (december 2023)

 

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je nevladna organizacija, ki se ukvarja zlasti z varstvom ptic in njihovih življenjskih okolij. Uspešno varstvo ptic pa ni mogoče brez dobrega poznavanja njihove ekologije. V krajinskem parku smo v preteklih letih (2000 in 2016) že izvedli popis ptic. Za primerjavo s stanjem ptic v preteklih letih smo v letu 2023 v sklopu projekta ZAGON (Znanje za Gospodaren Odnos do Narave) v sodelovanju z DOPPS izvedli popis ptic gnezdilk Radenskega polja.

 

In kakšni so bili rezultati?

 

Ob popisih v letu 2023 je bilo v Krajinskem parku Radensko polje v gnezditveni sezoni registriranih 106 vrst ptic, od katerih jih znotraj parka 71 potrjeno gnezdi, 4 pa so gnezdilke okolice, ki se na območju krajinskega parka samo pojavljajo, vendar tu ne gnezdijo.

 

Od vseh popisanih ptic je bilo znotraj 1. in 2. varstvene cone, ki predstavljata osrednji in najbolj varovan del Radenskega polja, registriranih 95 vrst ptic, od tega jih 51 na tem območju polja tudi gnezdi.

 

9 vrst, ki so na območju krajinskega parka v preteklosti potrjeno še gnezdile, v gnezdilni sezoni 2023 ni bilo več prisotnih. Zato jih uvrščamo med izginule gnezdilke.

 

Ob primerjavi številčnosti travniških vrst ptic med leti 2000, 2016 in 2023 je bilo ugotovljeno, da je številčnost nekaterih vrst:

 

• v močnem upadu: v popisu leta 2000 je bila njihova prisotnost še potrjena, v kasnejših popisih pa vrsta ni bila več zabeležena (npr. poljski škrjanec, repaljščica, trstni strnad, veliki strnad),
• v upadu, kar pomeni, da njihovo število drastično upada (npr. drevesna cipa),
• v porastu (npr. prosnik, močvirska trstnica, rjava penica), ali pa je bila populacija
• stabilna (npr. močvirska trstnica, rjava penica). 

Ugotovljeno je bilo, da so med najbolj ogroženimi vodne ptice in travniške ptice.

 

 

Za gnezdenje potrebujejo močno obrasle vodne površine ali močvirne travnike (čapljica, zelenonoga tukalica, kozica, trstni strnad). Glavna razloga za njihovo izginotje so najverjetneje uničenje obraslih vodnih površin. Prav tako sta na izginule vodne vrste najverjetneje vplivala hidromelioracija in izsuševanje.

 

 

Rabijo ekstenzivne travnike s pozno košnjo (prepelica, kosec, poljski škrjanec, repaljščica, veliki strnad). Za njihov upad je najverjetnejši razlog bolj intenzivno gospodarjenje na prej  ekstenzivnih travnikih na območju Radenskega polja. Spremembe v habitatu travniških vrst so povzročile, da so nekatere vrste izginile. Razlogi za izginjanje travniških vrst so zlasti intenziviranje gojenih travnikov (izsuševanje, dognojevanje, zgodnja in večkratna košnja) ter naravi neprijazen način košnje. Prav travniške vrste so tudi kazalnik poslabšanih razmer v parku.

Poznavanja ekologije ogroženih in izginulih vrst vodnih in travniških ptic nam pomaga pri določanju, katere ukrepe je potrebno ciljno izvajati za izboljšanje njihovega stanja. Ciljno se je z ukrepi potrebno usmeriti predvsem v 1. varstveno cono, izven nje pa na območja, kjer je bila gostota travniških ptic največja.

 

 

Poznavanje ekologije ptic nam omogoča, da lahko razvijamo in preizkušamo ukrepe ter upamo, da nam bo z njimi uspelo vsaj delno zaustaviti biodiverzitetno krizo, ki je ena od največjih kriz, s katerimi se danes spopada človeštvo. Le z aktivnim varovanjem bomo pticam lahko prisluhnili tudi čez desetletja.

 

 

V sredo, 17. januarja 2024, ob 18. uri, vas vabimo v Center varstva narave - Žabjo hišo (Mala Račna 20), da se nam pridružite na predavanju o pticah Radenskega polja, ki ga bomo izvedli v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ob predavanju boste prejeli tudi material za izdelavo makete ptic gnezdilk Radenskega polja (Slika 5). Predhodne prijave na predavanje zaželene preko e-naslova info@radenskopolje.si.