SLOVESNOST OB OBČINSKEM IN DRŽAVNEM PRAZNIKU DNEVU DRŽAVNOSTI 2017

V nedeljo, 25. junija 2017, ob občinskem in državnem prazniku dnevu državnosti, je bilo v naši občini slovesno ves dan. Ko so se oglasili cerkveni zvonovi, ki so oznanili, da je ura 12, je na Cikavi zadonela slovenska himna, ki jo je zapel Moški pevski zbor Šmarje – Sap, in naznanila slovesno otvoritev Ceste dr. Jožeta Pučnika. Prav tako smo ta dan slovesno predali svojemu namenu nov gasilski dom v Škocjanu, tam pa se je odvila tudi osrednja slovesnost Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, s katero smo letos obeležili tudi 20 let prireditve Stati inu obstati v Škocjanu. 

Pred cerkvijo, v kateri je bil pred petsto devetimi leti krščen komaj rojeni Primož Trubar, ki nas je prvi imenoval Slovence, nam podaril knjigo, črke in pisavo, smo s ponosom praznovali 26. rojstni dan svoje države.

Slovesnosti so se udeležili gostje: poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Janez Janša, ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič s soprogo, direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar s soprogo, državni svetnik Alojz Kovšca, župan sosednje občine Škofljica Ivan Jordan, predsednik Krajevne skupnosti Škocjan Martin Tomažin, dr. Boris Kuhar in Jožef Marolt, začetnika prireditve Stati inu obstati, dobitniki priznanj, občinski svetnice in svetniki Občine Grosuplje, predsednice in predsedniki krajevnih skupnosti, vodje uradov občinske uprave Občine Grosuplje in direktorji zavodov Občine Grosuplje.

Pričetek Slavnostne seje Občinskega sveta Občine Grosuplje in 20 let Stati inu obstati sta naznanili slovenska in evropska himna, ki smo ju veselo in ponosno pospremili z bučnim aplavzom.

Nagovorili so nas poslanec Državnega zbora Janez Janša, ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar in župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič.

Ob praznovanju občinskega praznika so bila podeljena tudi priznanja Občine Grosuplje. Priznanje Občine Grosuplje z bronastim znakom Občine Grosuplje je prejelo Kulturno društvo Big band Grosuplje, priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom Občine Grosuplje je prejela Irena Kogovšek, dobitnica priznanja z zlatim znakom Občine Grosuplje je bila Marija Samec.

Med nagrajenci na prireditvi pa je tokrat bila tudi občina Grosuplje. Prejeli smo zlati certifikat USO (upravljavske usposobljenosti občine), ki ga podeljuje Center za proučevanje upravno-političnih procesov in institucij pri Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Na odru so se zvrstili ter s petjem in glasbo prireditev čudovito obarvali: Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje, Škocjanski mešani zbor, Otroški pevski zbor OŠ Šmarje – Sap, Folklorna skupina Račna, Mladinski pevski zbor Kopanj, klarinetistka Živa Kuret, harmonikar Drago Elikan ter pevki Elizabeta Košir in Urša Ješe. Skozi prireditev nas je popeljala Lea Filipovič.

Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Janez Janša se je v svojem govoru zahvalil županu dr. Petru Verliču in vsem svetnicam in svetnikom Občinskega sveta Občine Grosuplje, ki so soglasno sprejeli odločitev, da se vpadnico v mesto Grosuplje poimenuje po dr. Jožetu Pučniku, očetu slovenske državnosti. Hvala vsem, ki nosijo Slovenijo v srcu.

»Danes je dan slovenske državnosti,« je dejal poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Janez Janša. Slovenci smo imeli v svoji zgodovini ogromno dogodkov, ki se jih z veseljem, nekatere pa tudi z grenkobo spominjamo. Bilo je veliko sijajnih dejanj, s katerimi so naši predniki zagotovili, da smo se Slovenci kljub neprijazni zgodovini in kljub viharjem, ki so nas bičali skozi stoletja, ohranili na tem koščku planeta, v raju pod Triglavom.

Vendar pa se vsa ta dejanja naših prednikov, kljub temu, da so nam zagotovila obstoj, nikoli prej niso iztekla v tisto končno dejanje, ki si ga pravzaprav želi vsak narod, lastno državnost. To se je zgodilo šele pred 26 leti, v času naše generacije. Poslanec Janez Janša se je tako zahvalil županu dr. Petru Verliču in vsem svetnicam in svetnikom Občinskega sveta Občine Grosuplje, ki so soglasno sprejeli odločitev, da se vpadnica v mesto Grosuplje poimenuje po dr. Jožetu Pučniku, očetu slovenske državnosti.

Ta dan smo bili priča še enemu prijetnemu dogodku, ko je bil odprt nov gasilski dom. To se je zgodilo, lahko pa se tudi ne bi zgodilo. Takšne stvari se zgodijo zato, ker je nekdo mnenja, da je potrebno nekaj narediti, za to pa potem tudi nekaj žrtvuje. Predvsem čas in svojo energijo. Pred 26 leti smo Slovenci izkoristili svojo priložnost, lahko pa je tudi ne bi. Če ne bi bilo ljudi, kot je bil dr. Jože Pučnik, če ne bi bilo koalicije Demos, ki je ponudila Slovenkam in Slovencem odločitev na plebiscitu, decembra leta 1990, potem danes ne bi praznovali dneva slovenske državnosti. Mogoče bi ga na kakšen drug dan, ali pa tudi to ne. Ni torej vseeno, kdo ima kaj v svojih rokah.

Danes se ob 26. rojstnem dnevu slovenske države oziramo nazaj, ne samo v tiste junijske dni pred 26 leti, ampak tudi v vsa ta leta, ki so od takrat minila. V teh 26 letih je zrasla nova generacija Slovenk in Slovencev in v tem času je Slovenija izkoristila mnoge priložnosti, mnogih pa tudi ni. V teh prazničnih dneh se tako mešata ponos in zmagoslavje, pa tudi nekaj peline. Najbolj grenka kaplja pelina je zagotovo dejstvo, da se je v zadnjih petih letih iz Slovenije izselilo več mladih kot ima npr. prebivalcev Nova Gorica. Pravzaprav dvakrat toliko. Za samostojno Slovenijo si nismo prizadevali, zanjo glasovali in se branili zato, da bi moral kdorkoli iz Slovenije prisilno odhajati s trebuhom za kruhom. Prav je, da potujemo, da si mladi nabirajo nova znanja povsod po svetu, ampak naj bo to prostovoljno. Naj ne bo to zaradi tega, ker nekdo doma ne dobi dela, ker ne dobi priložnosti. Če bi znali dobro upravljati sami s sabo, bi bilo dela in priložnosti dovolj za vse.

Kot že rečeno, ni vseeno, kako se upravlja, tako doma s svojim družinskim proračunom, kot tudi kako se gospodari v podjetju, kdo je župan občine, katera vlada je. Od tega, kdo sprejema odločitve in kako odgovorne so, je namreč na koncu odvisno tudi to, kako živimo.

Slovenci smo izkoristili mnoge priložnosti. Nekje do konca leta 2008 je kazalo, pa tudi drugi so o nas tako govorili, da smo zgodba o uspehu. S približno 40% evropskega povprečja po kupni moči na prebivalca smo ob osamosvojitvi prišli na 91% in bili smo tik pred tem, da dohitimo Italijo, kamor smo prej odhajali po kavo, kavbojke in banane, če smo v 80. letih le imeli bencin.

Potem pa smo nekoliko zatavali. Po kupni moči na prebivalca danes nismo več na 90% evropskega povprečja, smo bližje 80%, države, ki so nas takrat gledale v hrbet, kot je na primer Češka, so danes po standardu pred nami ali so nas močno dohitele.

Kljub tem podatkom ima Slovenija še vedno velike strateške prednosti. Če se primerjamo z državami, od katerih smo se pred 26 leti razdružili, lahko povemo, da je v lanskem letu skoraj 8 milijonov Srbov ustvarilo manjši bruto domači proizvod kot 2 milijona Slovencev. Slovenci smo ustvarili 44 milijard ameriških dolarjev nacionalnega bruto domačega proizvoda, medtem ko je 8 milijonov Srbov ustvarilo 37 milijard. Prav tako je 2 milijona Slovencev lani ustvarilo skoraj toliko kot 4,5 milijone Hrvatov.

Še vedno imamo torej vse možnosti, da naš vlak vozi hitreje, samo nekoliko bolj bi se morali zavedati, da je to odvisno od vseh nas. Vsak od nas je odgovoren za našo sedanjost in našo prihodnost. Imamo formalno demokracijo, vsak ima torej en glas. In če se tega zavedamo, če smo to moč sposobni uporabiti, potem je lahko tudi bistveno drugače kot je danes. Danes je na preizkušnji tudi cela Evropa, vsi skupaj smo pod velikim demografskim pritiskom, pa tudi civilizacijskim, kulturnim, varnostnim, in tega se je treba resno zavedati. Moč, ki jo vsak posameznik ima, moramo zato uporabiti tudi za to, da se izvolijo upravljavci države, ki se tega zavedajo in ki bodo kos izzivom, ki so pred nami. Že star pregovor pravi, da državnika od politika loči to, da politik gleda na naslednje volitve, državnik pa se sprašuje, kako bo zaradi neke odločitve živela peta generacija njegovih potomcev. Od nas je torej tudi odvisno, ali bodo tudi v prihodnjih desetletjih in stoletjih po naših gričih stale naše cerkvice, ali bodo naši sinovi in vnuki govorili in peli slovensko, da se bomo največjega praznika naše domovine spominjali s slovensko pesmijo in z domoljubjem.

»Iskrene čestitke ob občinskem prazniku, iskrene čestitke ob rojstnem dnevu slovenske države, srečno Škocjan, srečno Grosuplje, Bog živi Slovenijo!« je še dejal poslanec Janez Janša.

Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar je v svojem govoru izpostavil tri pomembne vrednote, ki nam dajejo moč, da obstajamo v tej naši državi in v tej družbi: vera v Boga, urejeno družinsko življenje ter ljubezen do bližnjega.

»Stati inu obstati. 20 let imate že tukaj to kulturno prireditev,« je dejal ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar in citiral besede Primoža Trubarja, ki so sestavni del pridige v njegovem katekizmu iz leta 1550, prve slovenske knjige: »Zato v stiskah potrebujemo pravo vero. Ta v nas stori, da se trdno zanašamo na preprosto ter golo božjo obljubo njegovih besed do smrti, da srčno, voljno ter ponižno čakamo na to, kar nam je Bog obljubil, in da brez vsakega dvoma verujemo, da gotovo pride čas, v katerem bo Bog izpolnil svojo besedo in obljubo, kajti Bog je resničen in vsemogočen: pri njem ni nobena stvar nemogoča - kar on hoče, to zmore narediti. S takšno vero more kristjan v stiskah in skušnjavah stati in obstati in se zoperstaviti neveri, ki tiči v našem mesu«.

Pomenljiv je kontekst teh besed. Prav tako pa tudi pomen, ki ga lahko vidimo vsak v svojem osebnem življenju in tudi v življenju celotnega naroda. Te besede so pred petimi stoletji potrjevale obstoj, vero, jezik, kulturo in način življenja slovenskega človeka. Ob tem je bila želja, da bi to obstalo po božji volji še naprej. In ko danes praznujemo državni praznik, nam te besede govorijo tudi o našem obstajanju v tej državi. Veliko preizkušenj je bilo v zgodovini našega naroda in obstali smo do današnjega dne, po zaslugi velikih mož in žena. In po božji previdnosti.

Ti praznični dnevi so primeren čas, da se zaustavimo in pomislimo, kaj nam daje moč, da obstajamo v tej naši državi in v tej družbi. Prav gotovo so to vrednote, ki dajejo življenje in prečiščujejo naše medsebojne odnose. 

Omenil je tri, ki so bile in so še zelo aktualne: vera v Boga, urejeno družinsko življenje ter ljubezen do bližnjega. Če je človek v tem močan, potem ga zunanje težave ne zmorejo tako zlahka prizadeti ali uničiti. Vera v Boga, o kateri govori tudi Trubar, je pogoj, da dobimo moč od zunaj, v preizkušnjah, ter nam pomaga razločevati, kaj je prav in kaj narobe. Urejeno družinsko življenje, ki se nadaljuje tudi v urejeno družbeno življenje v narodu, pomaga človeku, da ima korenine, da je varen, da spoštuje svojo dediščino ter jo pomaga ustvariti naprej za prihodnje rodove. Ko govorimo o ljubezni do bližnjega, pa govorimo o tem, da živimo v pravičnosti in resnici. Da spoštujemo drugega človeka ter mu pomagamo z vso svojo solidarnostjo.

»Želim in voščim vsem, da bi nam naša praznovanja in naša spominjanja pomagala, da bomo božje in človeške vrednote cenili in živeli. Tako bomo lahko še naprej stali in obstali v tej naši lepi domovini, v veri, kulturi in naši skupni dragi državi,« je še dejal ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič je v svojem govoru povedal, da imamo v občini Grosuplje Slovenijo radi, zato bomo ob naši slovenski himni vedno tudi zaploskali.

»Najbrž je naša občina res med najsrečnejšimi,« je dejal župan dr. Peter Verlič. Mogoče je to nakazal že Primož Trubar, ko je bil tu krščen. Ne vemo, ampak dal nam je abecedo, dal nam je slovenski knjižni jezik in s tem je slovenščina postala svetovni jezik. Tu, ne daleč stran na Kopanju, je pri svojem starem stricu preživel nekaj mladostnega časa dr. France Prešeren, spet naš veliki Slovenec, ki pa je povedal, da je ta slovenščina lep jezik. Da je to jezik ljubezni, da je to jezik poezije, da je to jezik dvojine. Je pa to tudi jezik domovine, naš jezik.

»In danes se ob občinskem prazniku občine Grosuplje in ob državnem prazniku poklanjamo spominu še enega velikega Slovenca, dr. Jožeta Pučnika, ki bo zaznamovan v moderni zgodovini naše občine. Za pretekle in prihodnje generacije,« je dejal župan in se zahvalil občinskemu svetu in vsem, ki so to idejo podprli, da je naša vpadnica imenovana po velikem Slovencu, ki pa nam je omogočil državo. Ob tej priložnosti je na prireditvi posebej lepo pozdravil Gorazda Pučnika, sina dr. Jožeta Pučnika. »V veselje mi je, da ste danes tukaj z nami,« je dejal.

Občina Grosuplje se po letu 2010 zelo dinamično razvija. Neodvisni ocenjevalci so nas uvrstili med 12 razvojno najbolj prodornih občin v Sloveniji. Nacionalni inštitut za javno zdravje nas je uvrstil med najbolj zdrave občine v Republiki Sloveniji. Smo mladim prijazna občina, smo v svetovni mreži občin, ki so prijazne do starejših. Na teh temeljih gradimo tudi našo vizijo, ki smo jo poimenovali po avtobusu 3G. Občino Grosuplje želimo razvijati kot gospodarno, gostoljubno in globalno občino. Gospodarno do vestnega upravljanja z davkoplačevalskim denarjem, gospodarno do ravnanja z našimi dobrinami, do ravnanja z našim okoljem. Gostoljubno do kvalitete življenja naših občank in občanov in seveda tudi do tistih, ki bodo v našo občino prišli. Županova jama se je že uvrstila na svetovni zemljevid kot ena izmed letošnjih destinacij mednarodnega bienala industrijskega oblikovanja.

»Iskrene čestitke ob občinskem in našem državnem prazniku! In ne biti začudeni, če smo zaploskali ob himni. Veste, če imaš Slovenijo rad, potem zaploskaš tudi ob himni. Ne vem, kdo se je v protokolu spomnil, da ob svoji himni ne bi zaploskali. Mi bomo tukaj zaploskali. Srečno!« je še dejal župan dr. Peter Verlič.

Priznanje Občine Grosuplje z zlatim znakom Občine Grosuplje je prejela Marija Samec.

Marija Samec je upokojena profesorica slovenskega in ruskega jezika in višja bibliotekarka, rojena Grosupeljčanka. Pedagoginja in ljubiteljica lepe besede ostaja vse življenje. Bila je skrbnica domoznanske zbirke knjig in člankov, ki jo še vedno dopolnjuje; od leta 1998 sodeluje pri Zborniku občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje z domoznansko bibliografijo člankov ter drugimi domoznanskimi prispevki, prav tako tudi pri Grosupeljskih odmevih s preglednimi članki s področja kulture in kot lektorica ter članica uredniškega odbora časopisa že od leta 1996.

V okviru projekta Moja ulica je na portalu Kamra objavila tri obširne zapise o Grosupljem v sliki in besedi, z zgodovinskimi podatki in skozi pripovedi ljudi o obrti, trgovini in furmanstvu v Grosupljem.

Kot knjižničarka je sodelovala z vrtci v Grosupljem in mladim rodovom približala skrivnosti Koščakove hiše in Koščakovega hriba, Grosupeljščice in mlinov na njej. Ljubezen do domačega kraja in občine dejavno živi tudi v upravnem odboru društva Županova jama, kjer je v soavtorstvu uredila in sodelovala pri treh publikacijah o lepotah Županove jame in o delovanju društva, najnovejša ob 90-letnici Županove jame pa je v pripravi.

Marija Samec je urednica in soavtorica tudi številnih drugih publikacij naše občine: ob 50-letnici Konjeniškega kluba Grosuplje, ob 25-letnici Območne obrtne zbornice Grosuplje, O krajih in ljudeh v Trubarjevi fari, ki je izšla v Trubarjevem letu 2008. Njena je tudi uvodna beseda mnogih izdaj drugih avtorjev, npr. v pesniški zbirki Mihaele Jarc Zajc »Luna čiča: Pesmi za otroke iz naše loke«, in v mnogih drugih, tudi gasilskih zbornikih društev naše občine. V reviji Dve domovini = Two homelands so ob 100-letnici rojstva Louisa Adamiča objavili njeno poročilo o kulturnih prireditvah. Kot avtorica pa se je podpisala pod dve knjigi: So z vilicami pisali – zbirko pripovedi z Grosupeljskega območja, ki je izšla leta 2014 kot 45. knjiga zbirke Glasovi in leta 2016 Razglednice z zgodbami.

Prejela je občinsko Jurčičevo priznanje za delo na kulturnem področju ter bronasto in srebrno priznanje Turistične zveze Slovenije za delo na turističnem področju. Aktivna je tudi pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Grosuplje, kjer vodi literarni in bralni krožek ter organizira strokovne ekskurzije po kulturnih poteh Slovenije in srečanja z zamejskimi Slovenci. Je tudi odbornica v Društvu slovensko – avstrijskega koroškega prijateljstva v Ljubljani in v Folklorističnem društvu v Ljubljani. Mnogokrat smo Marijo videli tudi v vlogi voditeljice – več kot deset let je pripravljala in vodila letne prireditve društva Županova jama, turističnega in okoljskega društva Grosuplje Zlata jesen, pa tudi na mnogih proslavah v Grosupljem.

Za vse našteto, za izjemno bogato delovanje na kulturnem področju ter veliko promocijo naše občine je Marija Samec prejela priznanje Občine Grosuplje z zlatim znakom Občine Grosuplje.

Priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom Občine Grosuplje je prejela Irena Kogovšek.

Irena Kogovšek, profesorica defektologije, svetnica, je bila od 1. januarja 1998 pa do 31. 12. 2016 ravnateljica Osnovne šole Brinje Grosuplje. Kot logopedinja je v okviru šolske svetovalne službe postavljala temelje na področju logopedije v grosupeljski občini. Šolo je vodila od njene osamosvojitve dalje, aktivno bdela nad gradnjo nove šole in ji tako že v svojem prvem mandatu postavila trdne temelje – gradbene in vzgojne! Ravnateljevanje ni bilo zgolj njena služba, temveč poslanstvo, ki mu je vsa leta posvečala ves svoj čas. Pri vodenju šole so prišle do izraza njene sposobnosti organizacije, ustvarjalnosti in varčnosti, pa tudi njena odločenost, delavnost in vztrajnost.

Kvaliteta njenega dela se najbolj odraža v kvaliteti Osnovne šole Brinje Grosuplje. Danes se šola ponaša z vzgojo za življenje, s kvalitetnim poukom, s številnimi priznanji učencev na različnih področjih in mnogimi dejavnostmi ter projekti, ki spodbujajo razvijanje talentov mladih in jih vpenjajo v okvir občine Grosuplje. Z izvirnimi idejami šola prerašča meje izobraževanja in bogati občino z inovativnimi izumi, kot je npr. električni avto, mednarodnimi projekti in izmenjavami učencev, pa tudi s tesnim sodelovanjem šole z učenci prilagojenega programa. V času ravnateljevanja je Irena Kogovšek posebno skrb posvečala tudi osebni in strokovni rasti učiteljev, sodelovanju s starši in okoljem na sploh. Vsa leta se je zavedala nujnosti kakovostnega sobivanja šole z okoljem, z občino in vsemi občinskimi zavodi in društvi. Šola se je redno udeleževala občinskih prireditev in tako soustvarjala kulturni utrip v občini.

Občina Grosuplje je Osnovno šolo Brinje Grosuplje leta 2004 nagradila z zlatim priznanjem za dosežene uspehe v znanju in za promocijo šole na izobraževalnem področju. Tokratno priznanje dolgoletni ravnateljici Ireni Kogovšek zaokroža uspehe šole, ki jih je soustvarjala, vodila in se jih veselila – ostajajo začrtana pot prihodnosti Osnovne šole Brinje Grosuplje.

Za prispevek na izobraževalnem področju in področju razvoja šolstva v občini je tako Irena Kogovšek prejela priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom Občine Grosuplje.

Priznanje Občine Grosuplje z bronastim znakom Občine Grosuplje je prejelo Kulturno društvo Big band Grosuplje.

Big band Grosuplje je na pobudo takratnega direktorja Glasbene šole Grosuplje Franca Korbarja v šolskem letu 1997/98 ustanovil Braco J. Doblekar. V njem je zbral izključno mlade glasbenike iz okolice Grosupljega. V oktobru 2001 se je Big band Glasbene šole Grosuplje preimenoval v KD Big Band Grosuplje in se vključil v ZKD Grosuplje. Ob koncu leta 2003 je vodenje orkestra prevzel Igor Lunder, leta 2012 pa mag. Klemen Kotar. Pod njegovim vodstvom je Big band Grosuplje dobil nov zagon in v letih 2012 in 2013 izpeljal več uspešnih projektov, med drugim koncertno turnejo z ameriško pevko Gwen Hughes. Koncerte v Grosupljem so večkrat obiskali nekdanji ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli, pa tudi aktualni Brent Robert Hartley in tudi britanska veleposlanica Sophie Honey. Ameriško veleposlaništvo je tudi finačno podpiralo zasedbo, Big band Grosuplje pa je v Kulturni dom Grosuplje na podlagi tega sodelovanja pripeljal vrsto ameriških orkestrov in glasbenikov, ki so obogatili lokalni kulturni prostor, tudi s projektom božično-novoletnih koncertov. Predsednik KD Big band Grosuplje je danes Žan Pajek Arambašić.

Big band Grosuplje je v svojih 20. letih obstoja sodeloval s praktično vsemi slovenskimi jazz in popularnimi glasbeniki, izvedel okoli 300 koncertov po vsej Sloveniji in v juniju 2014 prejel tudi nagrado za skupino, ki jo bienalno podeljuje ZKD Grosuplje.

Poslanstvo takšnega sestava ni le v nastopih, neprecenljiva je tudi njegova vloga pri vključevanju mladih v koristne prostočasne dejavnosti. Visok nivo kvalitete se kaže tudi v njihovih izobraževalnih dogodkih. Zgledno sodelovanje orkestra z lokalno skupnostjo in širše pa že zdaj kaže na ugled, ki so si ga pridobili s trdim delom in profesionalnim pristopom. Njihova organizacijska prodornost in kvaliteta izvedenih programov je spletla trajno mednarodno vez med Občino Grosuplje oz. ZKD Grosuplje ter Ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani.

Za velik prispevek na kulturno glasbenem področju je Kulturno društvo Big band Grosuplje prejelo priznanje Občine Grosuplje z bronastim znakom Občine Grosuplje.

Video: Brane Petrovič