Nahajate se:
Mednarodna konferenca v okviru projekta ZAGON »MALI KORAKI ZA NARAVO - S POGLEDOM NAPREJ ZA SKUPNOST«
Mednarodna konferenca v okviru projekta ZAGON »MALI KORAKI ZA NARAVO - S POGLEDOM NAPREJ ZA SKUPNOST«
10. 11. 2023
507
Danes je v dvorani Družbenega doma Grosuplje potekala mednarodna konferenca v okviru projekta ZAGON (Znanje za gospodaren odnos do narave) z naslovom »MALI KORAKI ZA NARAVO - S POGLEDOM NAPREJ ZA SKUPNOST«.
Razpravo je otvoril župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič. »Prav lepo vas pozdravljam v naši občini Grosuplje. Projekti varovanja narave, projekti trajnostnega razvoja so za občino Grosuplje pomembni, pa ne samo za občino, vemo, da so pomembni za vse nas,« je dejal. Kot je še povedal, je občina Grosuplje razvojno naravnana, vendar pa ima tudi nekaj krajinskih biserov, k jih želimo ohraniti, najprej za ljudi, ki tukaj živijo, za vse, ki bodo v to občino prišli, pa seveda potem za naše potomce.
Vsem je zaželel uspešno delo na konferenci, kot je dejal, pa se veselimo tudi rezultatov projekta, ki jih bomo z veseljem predstavili in pokazali tudi širše.
Državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj mag. Marko Koprivc je poudaril pomen biodiverzitete. »Je hrbtenica življenja. Bistvena je za ljudi, kot tudi za varovanje okolja in podnebja. Proizvaja hrano, svežo vodo in čisti zrak ljudem in igra pomembno vlogo ravnovesja v naravi. Prispeva k boju proti podnebnim spremembam in preprečuje širjenje nalezljivih bolezni,« je dejal. Slovenija ima, kot je še povedal, bogato naravo z visoko stopnjo biodiverzitete ekosistemov ter rastlinskih in živalskih vrst. Naša država ima največji delež območij Natura 2000 v Evropski uniji, 60% območja pokriva gozd. In naravo moramo varovati. Podporo Finančnega mehanizma EGP zelo ceni. Dejal pa je še, da je projekte, kot je ZAGON, potrebno podpirati tudi v prihodnje.
Slavnostna gostja je bila Nje. eksc. gospa Trine Skymoen, veleposlanica Kraljevine Norveške na Madžarskem za Slovenijo. »Podnebne spremembe predstavljajo velik izziv današnjega časa,« je dejala. Kot je nadaljevala, bi nam lahko veliko povedala o tem, kako Norveška trdo dela, da bi dosegla cilje Pariškega sporazuma, tako v svoji državi kot tudi globalno. Pa nam ne bo. Kajti, kar je na koncu pomembno, je, kaj mi, kot državljani, občani, kot državni predstavniki in predstavniki lokalnih skupnosti delamo na lokalnih ravneh, kaj delamo skupaj, da bi zaščitili okolje. Projekt ZAGON podpira varovanje zavarovanih območij, da bodo pokrajine ostale polne življenja tudi v prihodnje.
»Slovenija je čudovita država. In s tem, kar vi počnete, jo delate še lepšo in še boljšo. Bolj dragoceno. Potrebujemo kvalitetno okolje zase, pa tudi za naše otroke, za našo prihodnost,« je še dejala. S Finančnim mehanizmom EGP tako podpirajo projekte, ki imajo pozitivni vpliv na naše okolje, projekte, ki naredijo življenje ljudi boljše. Projekte, kot je projekt ZAGON.
Uvodoma sta nas nagovorila tudi dr. Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije, in Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije Sora.
V nadaljevanju konference so nato o podnebnih spremembah v luči Nature 2000, o ogroženosti naravovarstvenih ciljev in viziji razvoja spregovorili mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, Miha Simončič, vodja Urada za prostor Občine Grosuplje ter Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije.
Sledil je strokovni del konference, v katerem je beseda tekla o projektih ZAGON, JeloviZA in ReNature, ki potekajo v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter so financirani v okviru Finančnega mehanizma EGP. V razpravah so sodelovali predstavniki Norveškega inštituta za raziskovanje narave, FAMNIT Univerze na Primorskem, Razvojne agencije Sora, Parka Škocjanske jame, Visoke šole za Zeleni razvoj iz Norveške, Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera, Zavoda RS za varstvo narave ter agencije CIPRA.
Rdeča nit zaključnih misli je bila pomembnost ohranjanja naravnih mokrišč v luči skrbi za naš ekosistem. Slednja bi morala biti upoštevana tako pri prostorskem načrtovanju, kakor tudi pri finančnih spodbudah. V zaključku razprave so udeleženci poudarili tudi vključevanje širše skupnosti raznolikih deležnikov v sam proces posvetovanja, saj različni pogledi vodijo do najboljših rešitev. V zaključnih mislih je bil izpostavljen pomen učenja in prenosa dobrih vzorov v vseh življenjskih obdobjih. Pomembnost ohranjanja in varovanja eko sistema mora postati medgeneracijska skrb. Srečanje se je zaključilo z ogledom Krajinskega parka Radensko polje.
Projekt ZAGON sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP v višini 1.199.389,00 EUR. Namen projekta je dvigniti odpornost ekosistemov, ki so najbolj pod pritiskom podnebnih sprememb, in sicer z izboljšanjem znanj in kompetenc deležnikov za njihovo upravljanje ter z izvedbo ukrepov za njihovo obnovo.
Jana Roštan